Po svetu okoli sveta – Nočni Singapur

Prejšnji prispevek: Yogyakarta in templji Prambanan&Borobudur

4.5. – 5.5. 2015

Pot Jogja – Singapur

Kratek, a izjemno zanimiv postanek v duhovni prestolnici Indonezije Yogyakarti se je končal in morala sva se vrniti nazaj v Singapur, od koder nas je pot že naslednji dan vodila naprej proti Japonski. Za povratni let sva vzela bistveno cenejšo (16:50€) in na papirju tudi časovno ugodnejšo varianto preko Malezijskega letališča Johor Bharu, direktni let Jogja-Singapur je bil namreč že navsezgodaj zjutraj in bi nama za ogled mesta zmanjkalo časa. Mesto Johor Bharu leži tik ob meji s Singapurjem, potniki letalske družbe Air Asia pa smo bili tudi upravičeni do brezplačnega avtobusa iz letališča direktno do centra Singapurja, kar naj bi trajalo okoli 2h. No v praksi seveda vse ni bilo tako idealno. Sestradana po letu z nizkocenovcem so naju najprej lepo opetnajstili pri plačilu kosila na letališču, saj sva bila seveda brez malezijskih ringitov, kartic pa niso sprejemali, tako da je bilo plačilo z singapurskimi dolarji kljub 50% slabšemu tečaju edini način. Z avtobusom na začetku ni bilo problemov, odhod je vsake pol ure le dobrih 100m levo od izhoda iz terminala. Utrujena od pomanjkanja spanca sva pot spremljala le bolj na približno, tako da sva bila kar v šoku, ko sva ga morala kar naenkrat zapustiti in sva se znašla v tropsko vroči in vlažni polkleti brez najmanjše ideje, kam naprej. Po veliko nasprotnih informacijah so naju le nekako usmerili na neke tekoče stopnice in nato po dolgem hodniku do ogromne hale, ki je izgledala kot letališki terminal. Počasi se nama je zasvitalo, da sva verjetno na obmejni avtobusni postaji in da bo mejo potrebno prepešačiti. To isto mejo sem v obratno smer na podoben način prečkal že več kot 15 let nazaj in obmejna avtobusna postaja v Johor Bharuju mi je vse do sedaj ostala v spominu kot malo umazano asfaltno parkirišče, kjer sem prvič prišel v stik z »pravo« Azijo. In danes? Na istem mestu je zrasel ogromni moderni terminal, ki se ga ne bi sramovalo nobeno evropsko mesto. Mejni postopki so potekali hitro, le ogromne razdalje, ki jih je bilo potrebno prepešačiti nama niso bile ravno po godu. Na drugi strani meje pa sva naletela na neskončno dolgo vrsto za najin avtobus, ki ga kar ni in ni bilo. Po skoraj pol ure čakanja sva se odločila, da na ta način ne bova prišla nikamor, zato sva skočila na avtobus, ki je peljal le par km do prve metro postaje, od tam pa bova do centra raje odšla s podzemno in po 3h sva le prispela v Singapur.

Predstava Wonder Full ob kipu Merlion, simbolu Singapurja

Singapur

Izjemno lepo podzemno železnico sva zapustila na postaji Raffles, kjer sva najprej skočila v trgovinico 7-11, da sva si nabrala zalogo hrane in pijače za pričakovan dolg večer in noč. Singapur namreč spada med najdražja mesta na svetu in malo pivo za 10 singapurskih dolarjev (okoli 7€) v lokalu je za lokalne razmere še poceni. Prvi postanek je bila obala Boat Quay, ki bi jo lahko primerjali z ljubljansko promenado v okolici Mačka. Na srečo je tik ob »Mačku« na voljo tudi Singapurska »Špica«, kjer lahko posediš na stopnicah nad rečnim bregom in si v soju z mnogoterimi barvami okrašenih stolpnic, mostov in ladjic privoščiš sproščujoč hmeljev napitek. Le kratek streljaj južno se reka izliva v zaliv Marina Bay, kjer vsak večer poteka predstava luči Wonder Full s slovito panoramo Marina Bay Sands hotela ozadju. Sprehodila sva se do simbola mestne države, kipa Merlion (pol lev/pol morska deklica) in si ob njem pogledala ta, po mojem mnenju precenjeni šov, nato pa sva se odpravila na daljši sprehod okoli zaliva. Kot večina velemest je tudi Singapur najlepši zvečer v soju luči in ob poti po obali zaliva te na drugi strani ves čas spremljajo močno osvetljene stolpnice poslovnega centra.

Marina Bay Sands hotel

Po okoli pol ure hoje se obalna pot zaključi oz se nadaljuje direktno skozi ogromno nakupovalno središče Marina Bay Sands tik ob istoimenskem hotelu. Čeprav je bila ura že preko 11h zvečer, je bilo veliko trgovin še vedno odprtih, a nič takega, kar bi vzbudilo najino pozornost, sva pa izkoristila brezplačni WiFi za hitri skok na svetovni splet in videoklic. Za šoping centrom se pot ponovno nadaljuje on obali in nekaj minut pred polnočjo sva tik ob obali naletela na brezplačne ležalnike, kjer sva se razkomotila in nazdravila začetku najdaljšega dneva v najinem življenju. Če sva prav izračunala, naj bi do polnoči tega dneva, ki naj bi ga pričakali nekje v Los Angelesu, minilo kar 39h. Po slabi uri lenarjenja pa naju je raziskovalna žilica vodila naprej. Za hotelom Marina Bay Sands sva opazila lepo osvetljena »drevesa« parka Garden by the Bay in odločila sva se, da si jih ogledava še v živo. Odpravila sva se kar naravnost proti njim, kar je pomenilo prečkanje sveže zalitega in zato ustrezno močvirnatega travnika in na srečo precej prazne osempasovnice. Ob ograji sva se nato sprehodila do mosta, ki je iz bližnjega slavnega hotela vodil direktno v park. Vrata so bila odprta in znašla sva se v svetu Avatarja – nežno osvetljene in opustele poti pod orjaškimi »drevesi« v živopisanih barvah.

Nočni sprehod po Gardens by the Bay

Ob vsej čarobnosti okolice sva izgubila občutek za čas, prepustila sva se parku in poskušala skrivnostno pokrajino ujeti v objektive svojih fotoaparatov iz vseh mogočih in nemogočih kotov. In tako eden od naju leži pod palmo in jo poskuša ujeti iz žabje perspektive, drugi pa v podobni pozi lovi odsev v jezeru, ko naju zdrami žvižg: Police! Od prijaznih nočnih varuhov reda in miru izveva, da se je park ravno zaprl (ob 2h ponoči) in da je čas, da ga zapustiva še zadnja obiskovalca. Počasi, počasi se odpraviva proti izhodu in urni kazalec je opravil že več kot pol kroga, ko sva se visoko na mostu nad orjaško avlo hotela Marina Bay Sands hotela vrnila iz pravljične dežele nazaj v sodobno velemesto. Časa je bilo ravno še dovolj za obisk nočne tržnice (food court), ki je najboljši način, da se v Singapurju dobro in poceni naješ, nato pa le še taksi in odhod na letališče, kjer naju je v letališki loži že čakal ostanek ekipe, ki je zadnja dva dni preživel na Borneu (več o njihovih dogodivščinah si preberite TUKAJ). In kako bolje zaključiti dolgi nočni pohod po velemestu kot z nogami v bazenu, kjer ti ribice očistijo odvečno kožo? Ja, tudi to imajo v Singapuru v letališkem salonu :).

Naslednji prispevek: Tokio

Stroški:

• letalska karta Yogyakarta – Johor Bharu (Air Asia) 16€
• prevoz bus Johor Bharu – Singapur 0€
• prevoz Singapur podzemna 2,3 SGD / 1,5€
• pivo Singapur 7/11 22 SGD / 14,66€ (za 2 osebi, na osebo 7,3€)
• večerja/zajtrk Singapur 11SGD / 7,33€ (za 2 osebi, na osebo 3,7€)
• taksi do letališča v Singapurju 23 SGD/15,33€ (za 2 osebi, na osebo 7,7€)
• zajtrk Singapur 0€ (loža na letališču ob vstopu z Diners kartico)

————————————————————————-

Prevožena razdalja:

• avto, taksi, avtobus: 60 km (skupaj 567 km)
• vlak: 30 km (skupaj 50 km)
• letalo: Yogyakarta – Johor Bharu 1285 km (skupaj 12842 km)

Tabela stroškov:

Opomba: Stroške bom vodil za sebe osebno, skupne stroške (npr. nočitev v večposteljni sobi, skupni prevoz, ..) bom delil glede na število oseb. Na ta način bom zagotovo nekaj privarčeval, a tudi za solo popotnika strošek ne bi smel biti večji za več kot 100€. Upošteval bom javne cene za vse storitve, ki jih bomo mogoče dobili s popustom na račun promocije na naši strani, tako da bo končni znesek primerljiv s stroškom vsakega od vas. V celotni strošek ne bom upošteval stroška zabave (npr. alkohola, ki je v nekaterih državah precej drag, vstopnin v nočne lokale, iger na srečo, dragih adrenalinskih aktivnosti in drugih ekscesov, ki si jih bom mogoče privoščil na poti, a niso del osnovne turistične ponudbe) ter stroška nakupov (npr. spominkov, oblek, tehnike, …), bom pa dodatno vodil tudi to statistiko.