Po svetu okoli sveta – ZDA: Route 66

prejšnji prispevek: Las Vegas in Valley of Fire

7. in 9. 5. 2015

Ko se iz Las Vegasa odpelješ proti Grand Canyonu, je običajno prvi postanek na jezu Hoover Dam, ki je tudi razlog, da Las Vegas sploh obstaja. Mesto je namreč nastalo v času gradnje tega monumentalnega tehnološkega dosežka v času velike depresije. Do pred kratkim je bila cesta čez jez tudi glavna in najbližja povezava med Las Vegasom in Arizono in sploh po poostrenih varnostnih kontrolah, ki so sledile 11. septembru, veliko cestno ozko grlo. Leta 2010 so poleg njega končno odprli most, ki se dviga kar 270 m nad reko Colorado, tako da je sedaj tranzitni promet speljan mimo jezu, do jezu pa vodi le še turistična cesta s strani Nevade. Je pa novi most postal tudi odlično razgledišče na jez, ki ogledu ponuja prekrasno novo dimenzijo, ki včasih ni bila na voljo.

Hoover Dam – razgled iz novega mostu

Jez oz. most na reki Colorado je tudi meja med zveznima državama Nevada in Arizona. Pokrajina se počasi iz puščave le spremeni v malce bolj rodovitno, a še vedno zelo pusto in dolgočasno. Cesta kmalu doseže mesto Kingman, kjer se pridruži trasi nekdanje legendarne ceste Route 66. Ta kot oznaka ne obstaja več, je pa prav 130 km dolg odsek od Kingmana do Seligmana verjetno še najbolje ohranjen originalni odsek te legendarne ceste. Večina turistov (tudi mi nismo bili izjema) pa se na cesto priključi šele tik pred Seligmanom, ki je njena neuradna turistična prestolnica. Čeprav vse skupaj izgleda precej kičasto, pa izven glavne sezone zaradi pomanjkanja turistov ohranja vtis avtentičnosti. Sploh če se ustaviš v bližnjem baru, kjer se za šankom zbirajo lokalni posebneži in si ti edini turist, ob steni pa je še vedno delujoč juke-box, na sredini biljard miza (cena žetona 0,25$), pivo pa stane 1$ 🙂

Route 66 – Seligman

Pot proti Grand Canyonu tudi še naprej sledi trasi legendarne ceste, a je sedaj preko nje speljana avtocesta I-40, duh ceste pa ohranjajo le še majhna mesteca ob poti. Eno od takih je mesto Williams, izhodišče za obisk južnega roba Velikega Kanjona (Grand Canyon – South rim). V tem mestu sem prespal že tretjič (in četrtič), mesto pa poleg spomina na cesto Route 66 in obiska Grand Canyona ponuja tudi kar nekaj pravih »Country« barov, kjer se zabava v stilu divjega zahoda lahko zavleče tudi pozno v noč. Preverjeno…

lokalni bar v Seligmanu

Po obisku Grand Canyona (več TUKAJ) smo se vrnili nazaj proti zahodu in mestu Kingman, kjer smo zapustili avtocesto in pot nadaljevali po še drugem ostanku Route 66 – zaviti »gorski« cesti do mesteca Oatman. Cesta je za naše razmere lepo speljana čez gorato področje, za voznike, ki so pred tem prevozili na tisoče km čez ravninski srednji zahod ZDA ter pol-puščavski Novo Mehiko in Arizono, pa so to prvi resnejši zavoji, zato je treba velika opozorila ter stroge omejitve pred vsakim zavojem, ki nam izgledajo prav groteskno, sprejeti iz njihovega vidika. Konec koncev že hiter pogled iz ceste pokaže množico avtomobilskih razbitin na pobočjih pod serpentinami. Mestece Oatman pa je precej običajna »wild-west turist trap«, z nekaj obnovljeni stavbami iz začetka prejšnjega stoletja, uličnimi predstavami revolverašev, hotelom, kjer sta poročno potovanje preživel nekoč najbolj priljubljen hollywoodski par, Clark Gable in Carole Lombard ter – osli. Ja, osli, ki se prosto gibljejo po mestecu in povzročijo marsikateri začuden pogled ter prometni zamašek.

who’s the real donkey? Oatman

Po Oatmanu se cesta ponovno spusti v puščavo in v mestecu Amboy še vedno živi najbolj legendarna postojanka na tej cesti – Roy’s motel in cafe. Od tu naprej je do Los Angelesa le še 300 km po pokrajini, poseljeni z »Joshua Trees« – vrsto kaktusa, ki nas spominja na drevo, prve, pretežno mormonske naseljence, pa je spomnila na Jezusa (Joshuo), ki visi na križu. Največja koncentracija teh dreves teh drugih zanimivih puščavskih pojavov pa je kar nekaj južno v narodnem parku Joshua Tree, ki je bil naš naslednji cilj, zato smo zapustili “Mother road” in se odpravili proti njemu – več o tem pa v TEM prispevku.

tradicionalni postanek na Route 66 – Amboy

Route 66 – Amboy

Route 66 – Seligman

neskončna prostranstva puščave Mojave

Route 66 – Amboy

Naslednji prispevek: Narodni park Joshua Tree, Los Angeles in pot nazaj domov

Preberite si tudi o naši poti na dno Grand Canyona

Stroški:

• kosilo (Taco Bell Kingman) 23,22$=20,7€/5=4,1€
• bencin Kingman 39,31$=35€/5=7€
• trgovina prigrizki (Kingman) 12$=10,8€/5=2,15€
• pivo in biljard (Seligman) 15$=13,4€/5=2,7€ (luksuz)
• hotel Mountain Side Inn Williams 85,72$=76€/5=15,3€
• pica (Williams) 40$=35,7€/5=7,1€
• pivo (Williams) 28$=25€/5=5€ (luksuz)
• zajtrk(Williams) 60$=53,57€/5=10,71€
• bencin Needles 74,83$=67€/5=13,36€

————————————————————————-

Prevožena razdalja:

• avto, taksi, avtobus: 744 km (skupaj 2253 km)
• vlak: 0 km (skupaj 170 km)
• letalo: 0 km (skupaj 27023 km)

Tabela stroškov:Opomba: Stroške bom vodil za sebe osebno, skupne stroške (npr. nočitev v večposteljni sobi, skupni prevoz, ..) bom delil glede na število oseb. Na ta način bom zagotovo nekaj privarčeval, a tudi za solo popotnika strošek ne bi smel biti večji za več kot 100€. Upošteval bom javne cene za vse storitve, ki jih bomo mogoče dobili s popustom na račun promocije na naši strani, tako da bo končni znesek primerljiv s stroškom vsakega od vas. V celotni strošek ne bom upošteval stroška zabave (npr. alkohola, ki je v nekaterih državah precej drag, vstopnin v nočne lokale, iger na srečo, dragih adrenalinskih aktivnosti in drugih ekscesov, ki si jih bom mogoče privoščil na poti, a niso del osnovne turistične ponudbe) ter stroška nakupov (npr. spominkov, oblek, tehnike, …), bom pa dodatno vodil tudi to statistiko.