Sejšeli – Praslin

by

Na otok Mahe, kjer je edino mednarodno letališče na Sejšelih, smo prileteli ob enih popoldne. Ker smo želeli več časa preživeti na otokih Praslinu in La Digue, smo že od doma kupili letalsko karto za Praslin za isti večer. Žal je akcijska cena ob nakupu veljala le za zadnji polet zvečer, ker so bili poleti prej vsi zasedeni. Vseeno smo na letališču poizkusili srečo, če bi dobili mesto že na kakšnem letu prej in res nam je uspelo. Tako smo ob pol štirih že sedeli na letalu za Praslin. To je lepo, majhno, skorajda panoramsko letalo za 20 potnikov. Ko sediš v prvi vrsti, sediš čisto ob pilotovi kabini in imaš skorajda občutek, da ti voziš letalo 🙂

Let do Praslina traja okoli 20 minut. Med vožnjo imaš lep razgled na majhne tropske otočke, ob pristajanju pa na Praslin in obalo. Letališče je namreč tik ob plaži in pristaneš skorajda nad njo. Letališče je čisto majhno. Ko stopiš ven iz letala, te preseneti mir, popoln mir. Nikjer nikogar. Le tu in tam kakšen človek. Hodili smo ob glavni cesti, ki vodi mimo letališča. Levo od nas letališče, ki ga od ceste loči le meter visoka-nizka ograja in to je edina meja. Kadarkoli bi lahko skočili čez, pa ni bilo nikjer nikogar. Mirno smo hodili mimo in spremljali avionček, ki je pravkar vzletal tik ob nas. Na cesti avtomobilov skorajda ni. Neverjeten občutek, ko je vse tako mirno in varno in je sproščenost čutiti že v zraku. V istim trenutku smo odklopili od službe in pritiskov divjega tempa doma in začel se je pravi dopust.

Do naše nastanitve Amitie Chalets oz. Beach Villas, kakor jo poznajo domačini, smo imeli kakšnih 15 minut hoje. Lastniki so belci, francosko in angleško govoreči kot večina prebivalcev na Sejšelih in zelo prijazni gostitelji. Imeli smo res luksuzni apartma na plaži. Morje za kopanje tu na zahodni obali Praslina ni ravno idealno, saj je voda zelo nizka in polna trave, toda za prvi skok v vodo čisto v redu. Zaslužen odklop.

Zvečer smo malce počvekali z gostiteljema in dobili nekaj nasvetov, kaj početi na Praslinu. Avtobus na Praslinu je in vozi po glavnih cestah, dokaj redno, vendar žal ne do vse skritih kotičkov otoka (link do voznega reda). Tako je padla odločitev, da za naslednje dva dni najamemo avto.

In kaj je tisto najboljše na Praslinu?

1. Odklop na Anse Lazio – Ta šteje za najlepšo lahko dostopno plažo na Praslinu. Priznam, da si nisem mislila, da je res tako zelo lepa. Bela mivka, popolna obala, zunaj palme in druga drevesa, da lahko senco najdeš skozi cel dan, morje pa turkizno mlečno modre barve in ravno prav toplo. Ob robu plaže so značilne granitne skale, okoli njih pa v morju plavajo vse vrste ribic in celo tudi želve. Obala je velika, ljudi res ni veliko, med granitnimi skalami pa lahko najdeš tudi kakšno privat plažo, kjer lahko v miru sediš ob skalah in uživaš v res sanjskih prizorih, ki jih tu ne zmanjka. Zdaj verjamem, da tiste sanjske poročne slike niso foto-shop.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

2. Snorklanje ob otočku St. Pierre – Za snorklanje moraš najeti izlet s čolnom. Mi smo vzeli kombinirani poldnevni izlet z otokom Curieuse, ki stane od 60€ na osebo in vključuje vse takse in vstopnino v morski park. Na plaži lahko najameš tudi zelo poceni turo samo do otoka, toda ribiči pravijo, da ti čolni vozijo na črno, brez plačevanja licenc in taks in jih ne marajo preveč. Mi smo se tako odločili za uradno turo. Samo snorklanje pri otočku St.Pierre je čudovito. V morju je res ogromno rib vseh velikosti in barv. Voda je kristalno prozorna in tudi pogled na otoček iz morja je sanjski. Tu ne živi nihče. Vidiš samo turkizno morje, granitne skale, meter ali dva peščene plaže v času oseke, v času plime pa še to ne, in nekaj palm sredi otoka.

3. Igranje z želvami velikankami in raziskovanje otočka Curieuse – Zaradi posebne vegetacije na otoku, so otok Curieuse leta 1979 zaščitili in ga razglasili za narodni park. Iz atola Aldabra so sem preselili okoli 300 Aldabra želv, ki štejejo za največje kopenske želve na svetu. Danes živi na otoku okoli 350 želv. Izkrcali smo se na delu otoka, kjer želve živijo in se svobodno sprehajajo po travi, gozdu in med palmami. Če želijo, pridejo blizu obiskovalcem, če ne pa se skrijejo. Čeprav se rade družijo in stegujejo glavo in vrat proti roki, če jim ponudiš kakšen slasten list, ki ga imajo rade.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Otok pa ni zanimiv samo zaradi želv. Od jugovzhodne točke otoka, kjer živijo želve, vodi čez otok do plaže na zahodu urejena peš pot. Hoje je okoli 45 minut in pot je kot skozi Jurasic park, kjer na vsakem ovinku pričakuješ kakšnega dinozavra. Res, divje. Hodiš nad močvirjem, levo in desno drevesa mangrove, same korenine, visoke kot ljudje, v velikih luknjah v mivki pa so se skrivali velikanski raki. Po močvirju se pot začne vzpenjati čez hrib, vse naokrog se začnejo palme in divja tropska vegetacija, levo pa pogled na zaliv in morje, kjer plavajo ne-nevarni morski psi lemon shark. Pa so se izpolnile še najbolj skrite želje našega 6-letnika, da je videl morske pse 🙂

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA Na drugi strani te za nagrado pričaka tipična sejšelska sanjska plaža in kako po vroči hoji paše skok v turkizno morje.

{ "product_id": "0901", "uuid": "6DBE1C1C55A158CDD7FBE38E2527FBF0", "run_date": "2016-10-27T123114+0400", "filename": "Bebop_Drone_2016-10-27T123500+0400_6DBE1C.jpg", "media_date": "2016-10-27T123500+0400" }

4. Iskanje moških in ženskih kokosovih palm v narodnem parku Valle de Mai Valle de Mai je narodni park pod zaščito UNESCA, njegova posebnost pa so endemične kokosove palme »coco de mer«, ki rastejo samo še na Praslinu. V parku so lepo urejene sprehajalne poti, označena z različnimi barvami in razdeljene po različnih stopnjah zahtevnosti in času trajanja ture. Mi smo šli vse do vrha parka, kjer se ti odpre razgled nad celo džunglo in vse do morja. Pot je ves čas v senci, je pa zelo zabavna in izobraževalna, saj se je treba kar potruditi, da v tej divji džungli ogromnih dreves najdeš različne vrste kokosovih palm, njihove plodove in mogoče tudi simbol Sejšelov črno papigo. Nam je uspelo 🙂

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

5. Sončni zahod na zahodni obali Praslina – To je prednost, če imaš avto. Voziš se in voziš in ustaviš se kar nekje, kjerkoli. Tam, kjer je prizor najlepši. Ta plaža za kopanje ni najboljše, osvetljena v sončnem zahodu pa je sanjska. Morje popolnoma mirno kot steklo, voda čisto nizka, idealna za igranje v zadnjih sončnih žarkih.

6. Kosilo v restavraciji take-away Coco rouge – Hrana tu je resnično odlična. Jedli smo vse sorte mesa v omaki in ribo z rižem, poskusili pa tudi lokalne slaščice. Najboljša je bila neka mešanica palmovega sladkorja s kokosom in oreščki ter bananina torta. Vse skupaj pa je zelo poceni, 3-4 € na obrok.

7. Izlet do Anse Georget – Ta šteje za najlepšo težje dostopno plažo na Praslinu, toda žal je nam zmanjkalo časa za njo. Tja ne moreš z avtom, temveč peš in potrebuješ vsaj pol dneva. Naslednjič jo zagotovo obiščemo.

Za zaključek samo še to – Praslin je bil eno veliko zelo lepo presenečenje. Veliko lepši, kot smo pričakovali. Upam, da se še kdaj vrnemo.

Splošne informacije o Sejšelih si preberite v naslednjem prispevku:

Sejšeli – z otrokoma, nahrbtnikom in brez all-inclusive hotelov