Sumatra 2016, 5.del – kopanje slonov v Tangkahan-u

by

Tangkahan je majhna vasica na severu Sumatre, ki meji na Gunung Leuser narodni park. Leži ob stičišču dveh rek, Buluh in Batang in je kar težko dostopen. V Berastagiju smo najeli šoferja z avtomobilom in po približno šestih urah vožnje prišli do Tangkahana. Do Jungle Lodge in večine ostalih nastanitev v Tangkahanu se ne moreš pripeljati z avtom, saj se nahajajo na drugi strani reke. En in drugi breg reke povezujejo le viseči mostovi, ki so namenjeni samo pešcem. Ti mostovi so nekaj posebnega, eni bolj majavi, drugi malce manj, eni z boljšo ograjo, drugi z malce slabšo, vsi pa visoko nad reko in kar strašljivi, če gledaš dol v globino. Zanimiva izkušnja, sploh za tiste, ki se bojijo višine.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Pot do nastanitev na drugi strani reke pa je zelo lepa. Vodi med nekaj hišami domačinov, kjer na vrtovih rastejo banane in ananasi. Nato pa skozi džunglo in mimo dreves kavčukovca, kjer smo lepo videli, kako kavčuk teče iz debla ter se zbira v posodicah ob drevesu. In povsod letajo metulji, takšni veliki, pisani in zelo lepi. Kot da bi se sprehajal po najlepšem botaničnem vrtu.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Kavčuk se zbira v posodici pod drevesom

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Jungle Lodge in kopanje v reki

Še isto popoldne smo šli do reke, ki je za kopanje prav osvežilna inposvetutangkahanure hladna. Če pa reko preplavaš, najdeš tudi Hot Springs, izvir vroče vode iz skalnate votline. In spet je bilo tu veliko Indonezijcev, ki so se hoteli slikati z vsakim od nas, še posebej z otrokoma.

 

V Tangakahu se lahko pridružiš trekingu po džungli, glavni razlog, zakaj smo prišli mi sem, pa so sloni. V Tangkahanu imajo namreč zavetišče oziroma kamp slonov, ki so jih rešili iz raznih živalskih vrtov in domačega ujetništva in tukaj skrbijo za njih z denarjem, ki ga dobijo od turistov. Vsak dan ob 9:30 zjutraj za obiskovalce organizirajo ogled kopanja slonov. V info centru kupiš vstopnico (250.000 IDR/os.), nato pa imaš do kampa še 2-3 km peš, torej je potrebno biti kar zgodaj. Nekateri resorti nudijo v kompletu tudi prevoze, mi smo si vse organizirali sami in se zato tudi nahodili že navsezgodaj…

posvetutangkahanzemljevid

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Ko smo prišli do kampa, so bili tam sami beli turisti, največ Nizozemcev. Priznam, tega sem se v zadnjih dneh potovanja po dokaj odročnih krajih Sumatre kar odvadila. Nisem bila ravno prepričana, kako bo ta dogodivščina s sloni sploh izgledala, ali bo to samo šov za turiste in kako se ob vsemu počutijo sloni. Ja, malo smo bili v dvomih, ali sploh iti ali ne, toda otroka sta se tega dogodka zelo veselila. Na koncu je bilo vse zelo lepo. Slone peljejo do reke, kjer čuvaji najprej poskrbijo, da sloni opravijo veliko potrebo pred kopanjem. Voda v reki je nekaj kilometrov naprej še vir pitne vode pri domačinih in želijo, da ostane čista.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Nato gre v vodo najprej glavni »ata« slon, za njim pa še vsi ostali člani družine. Sloni se vržejo v vodo in pri tem res vidno uživajo, se mečejo in špricajo naokrog.  Potem pa so na vrsti turisti, ki dobijo krtače in slone zares krtačijo in umivajo. Resnično so sloni čisto razvajeni, skoraj »predejo« ob krtačenju in se niti premaknejo ne. Ne vem, kdo je bolj užival v krtačenju, otroka ali sloni, veselje je bilo obojestransko.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Za kopanjem je na vrsti hranjenje. Vsak obiskovalec dobi vrečo bambusov in banan in sloni spretno pobirajo hrano z rilcem kar iz rok. Še posebej mladički slončki so zabavni. Nagajivo tekajo naokrog, povsod kradejo banane in bambuse in prav nič ne ubogajo čuvajev. Pravi otroci 🙂

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Za otroke je to res neverjetno doživetje. Biti tako blizu teh lepih živali, jih božati, krtačiti in hraniti je res nekaj posebnega. Na koncu pa so ju sloni še stuširali – kaj bi si želel lepšega na potovanju? 🙂

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

V Jungle Lodgu smo si privoščili še slasten nasi goreng, eden najboljših kar smo jih jedli na potovanju, in se popoldne opravili na dolgo vožnjo proti Bukit Lawangu. Do tja je iz Tangkahana nekaj manj kot 40 km, toda če verjamete ali ne, smo za to razdaljo potrebovali kar tri ure vožnje. Več o tem pa naslednjič.

Več o našem potovanju po Sumatri lahko najdete tukaj.