Sumatra 2016, 7.del – indonezijski mestni utrip v Berastagiju in Medanu

by

Sumatra je drugi največji otok v Indoneziji in tudi šesti največji otok na svetu. Glavno mesto severne province je Medan, kjer živi dva milijona prebivalcev. V tem predelu je med večjimi mesti še Berastagi, vse ostalo pa so manjša mesta in narava, kjer velikokrat ni ničesar.

Ko potujemo, za kakšen dan radi obiščemo tudi mesta, saj ravno tam ponavadi začutiš tisti pravi utrip ljudi, gužvo na mestni tržnici, tisti divji azijski promet in peklensko vročino sredi dneva. Resno, samo za kakšen dan, pa je dovolj. Tako smo en dan namenili Berastagiju in en dan Medanu.

Berastagi ima okoli 45-tisoč prebivalcev in je izhodiščno mesto za obisk vulkana Sibayak (več o našem vzponu na vulkan tukaj) ter velikokrat tudi za obisk jezera Toba (več o našem obisku jezera Toba tukaj). V Berastagiju smo si vzeli en dan prosto, brez posebnega plana vnaprej in željo, da najdemo kaj posebej lepega za našo 10-letnico, ki je ravno tu preživljala svoj rojstni dan. Na robu mesta smo našli idealen mini zabaviščni park, Mikie Funland in presenečenje za otroka je bilo popolno. Ja, sredi Indonezije, po vseh odročnih otokih in naravi, smo ta dan uživali v divjih vlakcih smrti in bili spet popolnoma premočeni, tokrat zaradi vožnje s čolnom v zabaviščnem parku 🙂

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Po kosilu smo se odločili, da obiščemo čudovit mestni park, z ogromnim travnikom, kamor domačini radi zahajajo konec tedna. Vsi sedijo na tleh, otroci spuščajo zmaje čez hribček, pihajo milne mehurčke in vse je tako sproščeno in mirno. Žal naša sprostitev ni bila tako enostavna, saj so se spet vsi hoteli slikati z nami. Stare tetke so nas kar posvojile. “My family”, je začela govoriti ena in se stisnila k meni ter objela mene in otroka. Vtem pa je prišla že druga, s telefonom na selfie sticku in se že slikala z nami z vseh možnih kotov. Na drugi strani pa so moški že ugrabili Mihata in delali “macho” slike skupaj. Žal nič miru za belo družino v parku, do nas so prihajali z vseh strani, slika na sliko… Ampak smo bili prijazni in z nasmehom sodelovali, kot vedno in že velikokrat v Indoneziji 🙂

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Ko smo imeli poziranja resnično dovolj, smo šli na potep po centru Berastagija in se izgubljali čez tržnico. Tržnica je ogromna in tukaj najdeš res vse: od oblek, čevljev in šolskih potrebščin do rib, sadja, riža in tudi frizerjev in šivalnic. Berastagi je še tisto pravo azijsko mesto, kjer še ni modernih trgovin in je tržnica res glavno središče vsega dogajanja. Nekje sredi vse zmešnjave, je en fantič pekel banane v testu, kupili smo tri za 5.000 IDR, to je 30 centov – nič, pa je bila to najboljša sladica na celem potovanju. Mnjami, kako je bila slastna.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Tržnica v Berastagiju

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Medan je tretje največje mesto v Indomeziji in ima toliko prebivalcev kot cela Slovenija. V mestu smo si ogledali mošejo, sultanovo palačo in muzej zgodovine severne Sumatre. Muzej je bil najlepši. Tam so razstavljene tradicionalne obleke različnih plemen prebivalcev Sumatre, makete hiš, v katerih so živeli, pa tudi zgodovinske najdbe in veliko o pomenu začimb in osvajanju Sumatre s strani Nizozemcev. V največji vročini sredi dneva smo se tako skrili v muzej, v mestu pa je tudi veliko modernih nakupovalnih središč, kjer lahko kupiš prav vse, kar si zaželiš. To je velika razlika v primerjavi z Berastagijem, kjer trgovin skorajda ni.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

sultanov prestol (v Indoneziji dejansko še obstajajo sultani, a imajo le še simbolično vlogo)

Dan nam je tako hitro minil. Hotel (Wisma Sederhana – zelo priporočamo) smo imeli dokaj blizu centra mestra, v ulici Selat Panjang, ki je znana kot kulinarična ulica. Šele zvečer je ulica zaživela in dejansko smo videli, da ulica deluje kot “take away”. Z avtom so se pripeljali mimo in hrano kar vzeli s sabo. Poleg kitajskih restavracij smo ob vogalu ulice našli dve sladki stojnici. Na prvi so pekli palačinke tortice s čokoladnimi mrvicami v kovinskih ponvah nad žerjavico. Šefica, starejša gospa, nam je ponosno razlagala, da je to recept še njenega očeta, ki je začel s tem poslom. Na drugi stojnici pa so v palmin list zavijali neko mešanico kokosa in palminega sladkorja ter vse skupaj za nekaj minut prekuhali nad soparo. Tole je bilo odlično, nekaj posebnega. Za zraven smo kupili še šop banan in si privoščili najbolj slastno večerjo na potovanju.

Več o našem potovanju po Sumatri lahko najdete tukaj.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

soba v hotelu Wisma Sederhana – ni slabo za 25€ za 4 osebe z zajtrkom na top lokaciji, kajne 😉