Iskanje marionete v Pragi

by

Ena najljubših igrač naše skoraj 6-letnice je marioneta zajček, ki sem ga že leta nazaj dobila kot darilo iz Prage. Zato seveda ni čudno, da smo ji tokrat s popotovanja po Češki za spominek obljubili novo, čisto njeno marionetko. In tako smo se šli lov za zakladom, za prav posebno lutko. Kakšno pa? To pa še nismo vedeli, ali bo kraljica ali princeska ali pa kakšna žival…

V Prago smo prispeli pozno popoldne, ravno prav za sprehod ob Vltavi, da ni bilo več prevroče. Šli smo mimo Otroškega(Detsky) otoka, ki je resnično otok namenjen otrokom, saj so na njem sama igrala, igrišča in peskovniki. Mali pisan svet, dovolj velik za majhne navihance, ki ves čas potrebujejo nove in nove aktivnosti. Pot smo nadaljevali naprej ob Vltavi, opazovali velike razgledne ladje, ki so plule po reki, šli mimo zelenega parka, kjer je v senci dreves poležavalo staro in mlado, v daljavi pa se nam je že prikazal znamenit Karlov most. Sprehodili smo se po mostu, opazovali kipe in različne umetnike pri delu (slikarje, glasbenike), v ozadju pa občudovali čudovito grajsko obzidje in grad Hradčany. Naenkrat se je stemnilo in stekli smo v zavetje vhodnih vrat na most. Po nevihti pa je bil razgled še bolj romantičen. Takoj ob mostu se že začenja stari del Prage, kjer je ogromno tipičnih turističnih trgovinic, od tal do stropa prepredenih z marionetami vseh možnih barv in velikosti. In ravno v prvi trgovinici se je naša 6-letnica zagledala v prav posebno lutko, lutko Messija. Verjeli ali ne, v Pragi prodajajo marionete cele nogometne ekipe Barcelone in naša punca se je zagledala ravno v to, ker je tako spretno brcala žogo. Ampak v prvi trgovinici, tik ob Karlovem mostu, kjer turistom najbolj zasolijo cene, pa res ne bomo kupovali marionete, sva oba rekla na glas. In je tudi nismo. Toda potem nobena lutka več ni bila v redu. Iskali smo samo še Messija…

Prišli smo že do glavnega trga, kjer je ura odbila sedem zvečer in smo si ogledali predstavo te najbolj slavne ure na svetu, zaradi katere je njen izumitelj in arhitekt ostal brez vida. Ura naj bi bila tako lepa, da so ga oslepili, da ne bi še kdaj kje drugje naredil iste. No, ja…

Na trgu je naš 2-letni blondinec tako šarmiral skupino luštnih Tajk, da so ga s fotoaparati poslikale z vseh strani. Na žalost pravega občutka za otroke niso imele, saj so mu za očarljive nasmehe dale mentolov bombonček, ki ga je hitro izpljunil ven.

In kje se je izgubila naša marioneta? Končno smo našli novo trgovinico, ki je imela celo nogometno ekipo lutk. S prodajalcem smo nekako poskusili komunicirati v angleščini, nakar ugotovimo, da je on iz Makedonije, tako da smo preklopili na hrvaščino. Hitro smo izvedeli, da je bil tudi on tik pred tem, da postane najbolj slaven nogometaš na svetu in podpiše za Olimpijo… Za lutko Barce je hotel res zasoljeno ceno in še sreča, da se je tam zraven nekje skrivala tudi marionetka češkega nogometaša, v tradicionalnem belo-rdečem dresu. Seveda je bila cena za tega nogometaša pol nižja. Našo punco smo uspeli prepričati, da je češki Petr Čeh boljši nogometaš od Messija in tako je Petr postal naš novi najboljši prijatelj. Prago in Češko smo v naslednjih dneh še raziskovali, naše iskanje marionete pa se je s Petrom končalo.

Iz Prage smo pot nadaljevali mimo Saške Švice do največjega notranjega vodnega parka na svetu Tropical Islands v Nemčiji.