Kako sem bila izbrana za sanjsko službo in odpotovala na Filipine

V novembru je podjetje Gorec objavilo oglas – ponudbo za »Sanjsko službo« osebi, ki ima rada potovanja. Ker sem zelo aktivno vpeta v okolje kjer študiram in živim ter veliko na poti, težko spremljam tovrstne razpise. Nekaj bližnjih prijateljev mi je posredovalo bližnjico – link do objave in me vzpodbudilo k prijavi. Ob prebiranju vsebine razpisa sem se prepoznala kot primerna kandidatka, saj rada potujem in delim svoje izkušnje o doživetjih, na potovanjih spoznavam popotnike in lokalno prebivalstvo ter se izobražujem iz raznoraznih področij. Ob oddaji prijavnice, sem prejela vprašanja s strani delodajalca o dosedanjih izkušnjah, vendar je bil prvi velik korak na poti k sanjski službi oddaja bloga, ki je bil objavljen na spletni strani I Love Journeys. Slednjega sem naslovila »Love story«, v katerem sem pisala o ljubezni do potovanj in življenja na sploh. Svojo zgodbo sem delila med ljudi in prejela številne pozitivne odzive ter podporo, kar me je še dodatno motiviralo za nadaljnje delo. Prišlo je pisno obvestilo, da sem prišla v ožji izbor kandidatov, ki so se prijavili na razpis in da v kolikor me delo resno zanima, sledi prva preizkušnja v prestolnici Srbije – Beogradu. Tako sem na hitro uskladila vsakdanje obveznosti, spakirala osnovne stvari in se že čez dva dni sprehajala po promenadi Knez Mihajlove ulice. Delovne preizkušnje nisem najbolje opravila, čemur lahko vedno pripišem veliko »izgovorov«, v osnovi pa gre za postavljanje lastnih prioritet v življenju. Ker je bila s strani delodajalca slaba odzivnost, sem misel, da bi odšla z marcem na Filipine opustila in se posvečala drugim stvarem. Čez nekaj časa sem prejela e – mail, če se lahko dogovorimo za termin, da se osebno pogovorimo o dosedanjem delu. Pred srečanjem si nisem ustvarjala pričakovanj, niti dobro spala in tako sva naslednji dan več ur obsedela ob pregledu dosedanjega dela in nadaljnji viziji. Na neki točki preloma je prišlo že tako daleč, da sem dobila od delodajalca naslednjo kritiko: » … Tamara ne razumem te, boriš se za sanjsko službo in sedaj imam občutek.. ne vem sploh, kaj da rečem, ljudje so vedno premalo samokritični.« Na koncu sva se dogovorila, da imam tri dni časa, da o vsem premislim in se odločim – sprejela sem. Ta odločitev ni bila lahka, kljub temu, da bi morala tovrstno enkratno priložnost sprejeti nemudoma. Poleg študija namreč opravljam še tri druga dela in tako sem morala dobro preveriti, če si to sploh lahko »privoščim«. Ob visoki podpori vseh prijateljev, družine in navsezadnje tudi delodajalcev, sem bila v kratkem na poti na Filipine. V vsej noriji, ki je sledila z zadnjimi usklajevanji pred odhodom, sem šele na letalu proti Saudski Arabiji nekako dojela, da sem bila izbrana med 746 – imi kandidati, ki so se prijavili na razpis za sanjsko službo.
Sedaj sem tukaj, opravljam sanjsko službo na sanjski destinaciji, ravnokar sem prišla s plaže, medtem ko se doma peče potica. Do sedaj sva s sopotnikom dva dneva preživela na Luzonu (Manila), kjer sem doživela »kulturni šok« nad onesnaženostjo, neznosnim smradom in predvsem veliko revščino. Pot sva nadaljevala na otok Palawan, koder sva uživala na rajskih plažah El Nida, bila zavita v temo Port Bartona, na poti spoznala veliko Slovencev in iz Puerto Princese letela na otok Cebu. Tukaj sva plavala z Whale Shark – i in na bližnjem otoku Apu Island še z želvami ter bila navdušena nad podvodnim svetom. Trenutno se nahajava na Boholu, z motorjem sva se zapeljala do znamenitih Chocolate Hills, Ande, videla delfine in še kaj bi se našlo.
Več o doživetjih si lahko preberete na: www.tomazgorec.si in me prosto kontaktirate, v kolikor vas zanima še kaj več o samem potovanju.
Tamara Lah