Najboljše dogodivščine iz potovanja po Zahodni Avstraliji

Točno eno leto nazaj smo se odpravili Down Under in zdi se mi, kot da bi bilo včeraj. Obujanje spominov je v teh mrzlih zimskih dneh pravi balzam za dušo, zato bom v nadaljevanju z veseljem povzela nekaj naših najboljših dogodivščin s potovanja.

Zanimivosti našega potovanja po Zahodni Avstraliji:

• Prevozili smo 1.500 km po neasfaltiranih poteh (večinoma utrjena zemlja, ki je dovoljevala kar visoke potovalne hitrosti).
• V 12-ih urah vožnje po makadamu Great Central Road smo srečali samo 6 avtomobilov in
• najbolj osamljeno policijsko patruljo na svetu – 300km od najbližje asfaltne ceste, dva policijska avtomobila,  velika tenda za senco, štirje policisti v Armani uniformah z Ray-ban sončnimi očali, radar in zaloga alkotestov za cel dan “napornega dela”. Alkotest je bil obvezen za vse mimovozeče, tudi nas.
• V prvih prevoženih 5.500km nismo niti enkrat peljali skozi mesto z več kot 5.000 prebivalcev, vsa mesta ob naši poti so bila torej bolj vasice (a z zelo urejeno in razvito infrastrukturo).
• Družbo na cesti so nam v večini delali cestni vlaki “road-train”, to so ogromni kamioni, dolgi tudi do 54m.
• Ob cesti smo srečevali tudi neverjetne prometne znake, ki opozarjajo na “zelo resne” nevarnosti.
• V naravnem okolju smo ob cesti srečali kamele, emuje, dinga, papige, kakaduje, orle, legvane in ostale kuščarje, kenguruje. Na obali pa pelikane, delfine, želve, rake in živo-pisane ribe vseh možnih barv na koralnem grebenu.
• Grem stavit, da smo na zahodni obali videli veliko več kengurujev, kot pa ljudi.
• Kupili in popili smo 120l vode.

NAJ OD NAJ:

• Najboljša večerja – barbeque s pečenim krompirčkom in klobaso (mnjami, kako je tole zadišalo po enem tednu samih makaronov s paradižnikovo omako)
• Najboljše sadje – sveže nabran mango in banane na kmetiji v Carnarvonu
• Najlepše jutro – obala v Cape Range NP, Ningaloo Reef, ko odpreš oči in zagledaš kenguruja čisto od blizu, zaslišiš šumenje morja, na obali pa rakec ob rakcu, ki se igrajo z valovi
• Najlepši sončni zahod – Turquoise Bay v Cape Range NP, Ningaloo Reef
• Najlepši nočni pogled – Central Australia, nekje sredi Great Central Road, kjer ni na tisoče kilometrov stran ničesar, samo narava in na milijone zvezd na nebu. Po pogovoru s pravim Avstralcem, ki sam sebi pravi Bush-man, sem na nebu našla južni križ in izvedela, da je prva zvezda, ki se pojavi na nebu, zvezda Zahodnica in kaže smer Zahod. Zadnja, ki zjutraj še sveti na nebu pa je zvezda Vzhodnica in kaže smer Vzhod. Tako se v naravi orientirajo ta pravi domačini.
• Najboljše odraslo doživetje št.1 – jutranji sprehod okoli mističnega Ulura
• Najboljše odraslo doživetje št.2 – “scenic flight” nad Shark Bay-em
• Najboljše doživetje 6-letnice – hranjenje delfinov, snorklanje nad koralnim grebenom in sladoled vsak dan
• Najboljše doživetje 3-letnika – akcija, kako ujeti galeba na peščeni obali in pogovor s kengurujem čisto od blizu

Kaj bi naredili drugače?

• Prtljago bi še vedno lahko zmanjšali za nekaj kosov oblačil, ki jih nismo potrebovali. Že tako smo imeli samo 1 velik kovček in 3 kose ročne prtljage, pa bi šlo še z manj.
• Na letalo bi vzeli res le nekaj prigrizkov, saj je hrane na čezoceanskih letih več kot preveč. Tako naši sendviči in sadje sploh niso prišli na vrsto in smo jih morali vreči stran pred vstopom v Avstralijo.
• Na letalo bi vzeli tudi veliko manj igrač za otroka, saj so tablični računalniki z igricami in risankami ter nahrbtnik presenečenja, ki sta ga otroka dobila na vsakem letu od stevardes, veliko bolj zanimivi.

Mislim, da smo v tem zelo omejenem času, ki smo ga imeli na voljo za popotovanje po Avstraliji, videli in doživeli maksimalno. Same ture ne bi spremenila čisto nič. Pred potovanjem sem rekla, da bomo sledili naravi in res smo ji. Sledili smo ji, ujeli smo se z njo in ves čas nam je bila naklonjena. Nobenih težav nismo imeli. Strah, ki je bil pred potovanjem malce prisoten, pa je v meni izginil že po prvem dnevu, preživetem v divjini. Pozitivna doživetja so bila močnejša, vrstila so se iz trenutka v trenutek in zmagale so sanje, ki so se nam v celoti uresničile.

“Those who lose dreaming are lost!” pravi aboriginski pregovor.

Zato sanjajte in dovolite svojim sanjam, da se uresničijo. Naše so se.

In zdaj, po enem letu, bi jih z veseljem ponovila (mogoče še kje drugje).