Nova izkušnja: virtualno obišči Ferske otoke in “upravljaj” z vodičem oziroma helikopterjem

O Ferskih otokih smo na Facebook strani Po svetu govorili prejšnji mesec, ko smo vam pokazali video posnet z dronom, ki vam dodobra predstavi pokrajino na 18-ih otokih, ki ležijo nekje med Škotsko, Norveško in Islandijo ter uradno spadajo pod Dansko. Raj na zemlji? Vsekakor, če niste ravno ljubitelji vročine.  Kot praktično vse države na svetu je pandemija s Covid-19 prizadela tudi Ferske otoke in obisk »državice« trenutno ni mogoč, zato so vam pripravili malce drugačno, a vsekakor zelo zanimivo izkušnjo.

Iz Slovenije (in tudi iz drugod po svetu) boste lahko skozi oči lokalnih vodičev spoznali čudovito naravo oziroma še bolje – del časa boste vodiča oziroma celo helikopter upravljali kar sami preko navideznega kontrolerja na vašem računalniku, tablici ali telefonu. Ferske gore, pečine, slapove in s travo prekrite pravljične hiške si boste lahko ogledali preko kamere, ki jo bodo imeli nameščeno vodiči na svojih čeladah. Kot v računalniški igrici boste lahko spreminjali njihovo smer, s pritiskom na tipko »jump« pa bo vaš vodič skočil. Zveni malce neresnično? Potem pa le hitro sami skočite na spletno stran Ferskih otokov za turizem in se prepričajte sami.

Kako zadeva deluje?

Skočili smo tudi sami in na strani nas je pričakal napis z odštevalnikom časa do naslednjega skupinskega ogleda, kateri  traja približno uro. Vsak izmed »turistov« bo lahko za minuto opravljal vodiča oziroma celo helikopter.

Med vašim virtualnim ogledom bo njihova ekipa v živo odgovarjala na vsa vaša vprašanja (in na vprašanja ostalih obiskovalcev ture). S tem vam želijo v teh težkih časih prinesti malce veselja, obenem pa upajo, da se vidite tudi v živo, ko bo to le mogoče.

Na Ferske otoke (letališče Vagar) je mogoče ugodno leteti tudi iz Slovenije. Na razne akcije smo vas že opozarjali v preteklosti, prav tako pa boste o ugodnih cenah letalskih vozovnic obveščeni tudi v (bližnji) prihodnosti. Za tiste, ki poznate le izid nogometne tekme med Slovenijo in Ferskimi otoki izpred dveh desetletij (2:2) smo pripravili še nekaj podatkov o Ferskih otokih.

Ferski otoki (fersko Føroyar, dansko Færøerne, kar pomeni »Ovčji otoki«) so skupina otokov v Severnem Atlantskem oceanu, med Škotsko na jugu in Islandijo na severozahodu. Ferski otoki so uradno ozemlje Danske, od leta 1948 pa uživajo široko samoupravo na skoraj vseh področjih, izjema so obrambna politika in zunanje zadeve. Površina otokov je znaša 1.399 km², na njih pa je leta 2010 živelo 50.000 ljudi.

Zgodnje zgodovinsko obdobje otokov ni povsem dobro znano. Po nekaterih domnevah naj bi otoke prvi naselili menihi v 6 stoletju. V tem času naj bi se pojavilo tudi prvo poimenovanje otokov: Ovčji otok in Ptičji otok. V devetem stoletju so se na otoke začeli preseljevati Vikingi iz Irske in Škotske. Tem naseljencem so se konec 9. stoletje pridružili še begunci iz Norveške, ki so bežali pred oblastjo Haralda Lepolasega, ki je v krvi združil Norveško v eno državo. V enajstem stoletju so otoki po serijah umorov in spletk prišli pod Norveško. Tako je ostalo do leta 1380 ko je Norveško prevzela Danska. Leta 1814 je Norveška prišlo pod Švedsko upravo Ferski otoki pa so še naprej ostali pod Dansko.

Živa priča iz vikinških časov je govor. Prinesli so ga iz Norveške in na osamljenem otočju je ostal dolgo zunaj tujih vplivov, kljub temu, da je bil na otokih dolgo časa danščina edini uradni jezik. Zavest o kulturni samobitnosti se tudi v stoletjih danske oblasti ni porazgubila. Na politično samostojnost pa so Ferci komaj kdaj pomislili. To se je spremenilo med drugo svetovno vojno, ko so nemške čete leta 1940 zasedle Dansko, Fersko otočje pa je postalo oporišče zaveznikov. Takrat je bila povezava s Kopenhagnom pet let pretrgana. V tistih letih so postale glasne zahteve po neodvisnosti. Danska je tej želji deloma ugodila in podelila otočju največjo možno avtonomijo. Ferski parlament je to izkoristil in okoli ferskih otokov določil samostojno ribolovno politiko, ta je bila pozneje tudi vzrok, da Fersko otočje ni vstopilo v Evropsko unijo.

Otočje je od celine oddaljeno 655 km. Sestavlja ga osemnajst velikih ter večje število majhnih otokov. Skupna površina celotnega otočja meri 1.399 km², obala je dolga 1.117 km.

Otoki so nastali pred okoli 60 milijoni let kot posledica vulkanske dejavnosti. Plasti staljenih kamnin so se nalagale druga na drugo in polagoma je nastala planota iz črne ognjeniške kamnine in rdečega pepela. Pozneje, v ledenih dobah, so kamnine preoblikovali ledeniki, v podlago so zarezali globoke doline in zgladili črni bazalt. Ko so se ledeniki umaknili in je v doline vdrlo morje, so dobili Ferski otoki sedanjo obliko. Strma pobočja Fjellov (planot) dajejo vtis neznanske višine, čeprav te nikjer ne presegajo 882 m. Na otokih in otočkih so številne krajše reke in slapovi, zamočvirjene kotline, doline, ki jih zapolnjujejo jezera, zeleni pašniki in prostrane površin porasle z resjem. Obala je na otokih je kamnita in večinoma izredno strma.

Na otoku ni gozdov, večinoma otoke prekriva trava ponekod v zavetnih legah pa še grmičevje. Skozi vse leto otočje bičajo močni vetrovi, otoke pa prekrivajo oblaki, ki pogosto prinašajo dež. V primerjavi z Dansko so zime dosti bolj mile, poletja pa so mrzla in z malo sonca. Poleti sonce v povprečju sije le štiri ure na dan.

Ribolov in predelava rib je osnovna gospodarska dejavnost otočja, s tem se preživlja tudi večina prebivalcev. Izvoz rib in ribjih izdelkov znaša kar 90% celotnega izvoza otočja. Kriza v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila skoraj usodna za ribištvo. Na začetku novega tisočletja so se stvari normalizirane dokler leta 2008 ni prišla nova gospodarska kriza s čimer je ribištvo ponovno prišlo v težke čase.

Druga pomembne gospodarska dejavnost na otoku je ovčjereja, zaradi velikih travnatih površin so otoki primerni za rejo drobnice. Poljedelstvo je zaradi ekstremnih vremenskih razmer skoraj nemogoče, večino stvari pa je potrebno na otoke uvažati.

Pred kratkim so v okolici otočja odkrili nafto in zemeljski plin, ta bi v prihodnosti tem odmaknjenim otokom omogočil nov gospodarski razvoj. Veliko možnosti za razvoj ponuja tudi sodobna informacijska tehnologija. Večina gospodarstva je skoncentriranega v prestolnici Tórshavn. Nezaposlenost je ena najmanjših v Evropi, kljub temu pa se otočje sooča s številnimi težavami pri ohranjanju prebivalstva. Večina študentov odhaja na Dansko in se po šolanju zaposlijo na celini medtem pa na otoku ostaja srednja in starejša populacija (vir: Wikipedia).