Odkrivanje skritih čudes okoli mesteca Page

Vedno, ko potujeva, stremiva k temu, da najdeva nekaj posebnega, tisto nekaj več… Nekaj, česar ravno ne najdeš v vsakem turističnem vodiču, kamor pripelje poln avtobus japonskih turistov. Nekaj, za kar se moraš malce bolj potruditi, brskati in iskati, razmišljati in malce tudi tvegati, vendar pa je na koncu dosežen cilj raj za oči, dušo in srce. Page, mestece ob jezeru Powell,
na meji med državama Utah in Arizona. Področje, kjer bi lahko preživel cel dopust, pa bi se za vsak dan našlo kaj posebnega za pogledat. Tukaj ti aktivnosti res ne zmanjka. V preteklosti sva obiskala že vse dokaj znane lepote v bližini: Horseshoe Bend, Antelope Canyon, Paria Rimrocks, ena lepša od druge. Tokrat pa sva si želela najti še tisto nekaj več. Potovali smo prav posrečena družba – midva z najino 1,5 letnico ter prijatelja, ki sta bila v veselem pričakovanju (2 meseca noseča). Torej družba prav nič primerna za eksperimentiranje. Toda v Ameriki pa res nisi vsak dan in želje so bile kot vedno velike.
Doma sem brskala in brskala po internetu in našla tisto nekaj. V prvo sem se zagledala zaradi res čudovitih slik, v drugo pa prav smešno – zaradi videospota Britney Spears, ki ga je snemala prav tu. Ko sem ga videla, je bila moja reakcija: »Sem moramo it, to moram videt!« Seveda pa to sploh ni bilo enostavno. Bolj, kot sem raziskovala in iskala, bolj oddaljeno se je vse skupaj zdelo. Do prvega čudesa 5ur hoje skozi puščavo, do drugega prav tako, pa prej še vožnja z ladjico, ki pa nima redne linije… Ampak kot rečeno, če si nekaj močno želiš, se vse da. In sem iskala naprej in našla drugo možnost. Če za en dan v mestu Page še dodatno najamemo džipa s štirikolesnim pogonom in malce tvegamo vožnjo čez puščavo, potem pa hoje ne bi bilo tako veliko… In je padla odločitev, da poskusimo.
Jutranji cilj: White Ghosts
Zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot: nosečnica, njen mož in jaz (atija in princesko smo za vsak slučaj pustili v mestu). In da ne pozabim povedat: vožnja po »poti«, po kateri smo se nameravali voziti, uradno ni bila ravno dovoljena… Uradno bi morali do tja hoditi 15km, neuradno pa smo na netu našli nekakšen zemljevid do teh neverjetnih skal iz druge smeri, kjer je potem hoje samo še dobre pol ure. Na začetku je bila cesta makadamska, sicer v lepem stanju, toda res divja. Vozili smo se sredi puščave, nikjer
nič, le suha pokrajina, tu in tam kakšna rožica in grmičevje. Vozimo se in vozimo in naenkrat se pred nami pojavi visoka žičnato-lesena ograda. In kaj zdaj? Nič, malo sicer prestrašeni, toda šli smo naprej. Kar dva sva morala močno prijeti, da sva ogrado odprla in nato spet zaprla za nami. In se spet vozimo in vozimo… in spet visoka ograda, pa še ena in še ena… Ko smo po eni uri vožnje končno srečali prvi avto, smo si kar
oddahnili. Baje smo bili na pravi poti in že zelo blizu. Nekako smo se orientirali po naravnih znakih, parkirali avto in naprej hodili peš. Hodili smo po rečnem bregu in pesku, kjer je reka presahnila in po dobre pol ure hoje smo jih zagledali: snežno bele hoodoje z rjavimi kapicami in čisto bele skale v ozadju. To je to: raj za oči, dušo in srce. Bilo jih je veliko, eni majhni, drugi veliki in resnično neverjetni kontrasti barv. Noro lepo! Bili smo navdušeni, jih poslikali z vseh strani in ni nam bilo žal dolge poti in vožnje sredi ničesar. Čeprav nas je bilo na trenutne zelo strah, ko ne veš, kam se voziš, kje se voziš in koliko časa se še boš.
Večerni cilj dneva: Alstrom Point
Na to najbolj adrenalinsko turo dneva smo se odpravili pozno popoldne, saj smo želeli doživeti sončni zahod. Ko smo štartali, se v bistvu še nismo zavedali, da bo to tako adrenalinska tura, tako da smo bili v džipu kompletni, skupaj z najmlajšo članico potovanja. Vozili smo se čez čisto divjino. Pokrajina me je nekaj časa spominjala na Death Valley, potem pa spet na Painted Desert, saj je bilo »kot na luni« – divje! Vozili smo bolj po kozji stezici kot po cesti, široki komaj za širino gum avta. Puščava, pesek,
mivka… Kar naenkrat pa se je pokrajina čisto spremenila. Puščava je izginila, kozja stezica tudi in pred nami so se naenkrat na eni strani pojavili prepadni klifi, na drugi pa samo skalnata strmina. Kam pa je izginila cesta? A to je to? Ampak saj to ni to… Razočaranje… Naenkrat zagledamo na tej strmini pogumneže, ki se z džipom vračajo čez te skale nazaj. Nisem si predstavljala, da je možno te skale prevoziti z avtom, toda očitno je bilo in tudi mi smo pogumno poskusili. Počasi, s pametjo, z odprtimi šipami in navigiranjem levo-desno od zunaj, pa je šlo tudi čez najbolj divji del. Še malo vožnje in prišli smo na cilj.
Sicer so nam oblaki
skrili sonce in živo rdečih barv ni bilo, toda pogled na jezero Powell, njegove zalivčke in klife je bil res veličasten. Sprehajali smo se ob robu klifov in uživali v razgledu in spokojnosti narave, ki je res čudovita. Zdelo se nam je, da smo dosegli rob sveta…
Navsezadnje je tu razgaljena sedela tudi Britney Spears v svojih najboljših letih. Lahko si pogledate tale videospot:
ki je bil posnet na Alstrom Point in v Antelope Canyon. Sem pa prepričana, da Britney sem ni prišla z vožnjo čez skale, tako kot mi. In če se sprašujete, če je tukaj res tako zelo lepo, je moj odgovor jasen: »Ja, je, še veliko lepše, ko to doživiš v živo.«
Eden takšnih čudežev v bližini mesta Page je seveda tudi Wave, ki sem ga že pred časom predstavila.
Tako je izgledalo naše raziskovanje sicer le nekaj let nazaj, toda še vedno v času, ko nismo imeli GPS-a s sabo. Kako bi šlo to danes? Verjetno bolj enostavno, toda toliko adrenalina in nemirnega strahu zraven zagotovo ne bi bilo. Mogoče tudi takšnega doživetja ne…