Pomlad na Siciliji

Kako je na Siciliji spomladi? Prelepo, zelo domače in predvsem čisto drugače kot sredi poletja, ko se trume turistov valijo med grškimi ruševinami in na peščenih plažah.

Turistov praktično ni. Plaže so prazne, naravno neurejene, polne pisanih kamnov in mirne, da zaslišiš zvok vsakega kamna, ki ga otroka z veseljem vržeta v morje. Vozimo se po starih obmorskih mestecih, med visokimi kamnitimi hišami in uličice postajajo vedno bolj ozke, toda baje še vedno dovolj široke za avto! ,,Si, si, no problem, signore, ,, pravi stric na vespi za nami, ki že komaj čaka, da speljemo naprej, mi pa se sprašujemo, ali ta cesta sploh kam vodi?? Četudi ne znamo dobro italijansko, se kar spontano z domačini naenkrat sporazumevamo vse v italijanščini. Na krožniku se je najbolj pogosto znašla pasta siciliana z neverjetno dobrimi jajčevci in paradižniki., pa tudi ribe smo poizkusili in kus kus, ki ga je skuhala sicilijanska mama. Ja, obiskali smo majhno, čisto domačo samopostrežno kuhinjo, ki jo je sicer vodil mlad fant v poznih 30-tih, vendar kdo je bil šef kuhinje v ozadju. Mama, seveda. Ni je čez mamino hrano. In podobno smo doživeli pri prenočišču z zajtrkom, ki nam ga je oddajal zelo prijazen Daniele. Njegova mama je spekla res okusno pecivo za zajtrk, potem smo morali biti pa pri zajtrku vsi čisto tiho, ker je mama šla nazaj počivat in jo res ne smemo motiti. Še otroka sta morala šepetati. Tako pa cenijo svojo mamo samo italijanski sinovi.

Sicilija nas je očarala in presenetila z izjemno dobrimi cestami, zelo prijaznimi domačini in s tremi metri snega na Etni, pa čeprav se tik pod njo vijejo ogromni nasadi kaktusov, limon in pomaranč. In ti nasadi so prečudoviti. Pomaranče smo z velikim veseljem narabutali in bile so slastne.