Butan na kolesu

by Robin

Kuzuzampo Slovenija! Z zadovoljstvom podelim z vami nekaj vtisov o podhimalajski budistični kraljevini Butan, ki sem ga prepotoval pred enim letom. Večino dežele sem spoznaval na kolesu, potoval pa sem tudi z avtomobilom in opravil nekaj lepih sprehodov.

Butan je za tretjino večji od Slovenije, razteza se med 300 in 7500 metri nadmorske višine, tako da ima kar sedem različnih klimatskih področij. Večino zelo razgibane dežele prekrivajo gozdovi in naj bi bila edina dežela na tem planetu z negativnim ogljičnim odtisom. Še posebno mi je drago, da ni tu nobene klavnice in da tu živali in ljudje, ki jih je manj kot 800.000 živijo v sožitju. Nekateri so do obiskovalcev zadržani, drugi se nasmehnejo, nekateri pa celo zelo razživijo. Ker je tako redko naseljen, je na cestah malo prometa, le te pa so ponekod še v precej slabem stanju. Tu ni semaforjev. Plastične vrečke in kajenje niso dovoljeni. Prav tako tudi ne kolesarjenje brez čelade, pripenjanje z varnostnimi pasovi pa ni obvezno. Sadje in zelenjava naj bi bila biološka. In če k temu dodam, da je v tem času obilo sončnega vremena brez padavin ter zmerne temperature, potem si verjetno lahko predstavljate, da me navdaja navdušenje.
Žal ima tudi svoje slabosti, saj je ponekod v naravi kar precej odpadkov, nekajkrat pa je motil moj spanec tudi pasji lajež, moje brbončiče pa včasih tudi prepekoča hrana.

Pa naj še slike svoje povedo…