Dominikanska Republika, 3.del – Iskanje dinozavrov v tropskem pragozdu pod slapom Salto Jimenoa

Dominikanska republika je verjetno večini ljudi znana po lepih plažah in toplem morju. Ja, obala je res sanjska. Mi smo obiskali otok Saona na juguvzhodu Dominikanske, raziskali smo tudi polotok Samana na severu (več v naslednjem članku), želeli pa smo videti tudi notranjost in drugo plat Dominikanske. Z najetim avtomobilom je bilo to enostavno. Iz glavnega mesta Santo Domingo smo se peljali stran od plaž, v smeri severozahoda proti mestu Jarabacoa, skozi tropsko džunglo in hribe otoka.

nasadi čajevca ob poti

Naprej nas je pot vodila po strmih cestah, okrog nas razgibana pokrajina in čudoviti razgledi. Ob poti smo prečkali manjše vasice, kjer smo lakoto potešili z odličnimi empanadami, ki jih je domačin pekel na kiosku on cesti. Bile so tako dobre, da smo hitro naročili še dodatno porcijo.

Naš glavni cilj dneva je bil Salto Jimenoa številka I. Slap se nahaja 7 km ven iz mesta Jarabacoa, v smeri Konstanze in velja za najlepšega od treh slapov, ki se nahajajo v bližini Jarabacoa. Ob plačilu res simbolične vstopnine (za 4 osebe 250 DOP = 4 EUR) dobiš tudi stekleničko vode. Pot do slapa vodi strmo navzdol skozi džunglo. Pot je zelo dobro označena, tudi s poučnimi tablami o okolju in naravi tu naokrog. Če je deževno, je verjetno pot tudi drseča, tako da kar previdno. Ob našem obisku je bila čisto suha in po dobrih 20-ih minutah smo prišli do slapa. Pogled, ko obstaneš z odprtimi očmi in usti in samo rečeš »Vau!«. Pokrajina je res divja in čudovita hkrati. Tu naj bi snemali tudi prizore za film Jurasic Park in res si lahko brez težav predstavljaš, da so tu naokrog včasih tekali dinozavri.

Mi smo se zabavali, iskali palice v naravi, plezali po skalah, se »bojevali« in igrali praljudi. Prav zabavno je bilo.

Ogled tega slapu je bil super izbira in ena najboljših dogodivščin na potovanju. Pri slapu bi se lahko tudi kopali, toda voda je bila res mrzla, tako da se nismo opogumili.

Naslednji dan smo postanek naredili pri romarski cerkvi Santo Cerro na vrhu hriba in z lepim razgledom, najprej pa nas je pot vodila spet proti morju, tokrat na sever na polotok Samana. Več naslednjič.