LITVA – dežela tisočerih križev

Litva, dežela ob Baltiku, bi lahko bila poimenovana tudi zelena in modra dežela. To pa zato, ker se na njenem površju prepletajo tako zelene ravnine, kot velike reke in mnoga jezera. Poleg za mnoge enolične narave, pa ima dežela še mnogo posebnosti, mnogo takšnih, katere se najde samo tu in prav nikjer drugje na svetu. V prvi vrsti tukaj izstopata hrib križev ter nenavaden naraven peščeni nasip.

SEKSISTIČNA DEŽELA

Nekateri pravijo, da je Litva zelo seksistična. Včasih so poročene ženske morale nositi rute, neporočene pa trake v laseh. Prav tako pa se poročenim ženskam že iz priimka da zaznati, da so poročene, saj se končnici njihovega priimka doda –iene, kar pomeni oče oz starši. Končnica priimka neporočene ženske pa se konča z –iute. Danes navidezno ni moč opaziti razlike med domačini in obiskovalci. Ljudje živiji povsem enako življenje, kakor ostali v razvitih deželah. Predvsem je moč opaziti sodoben način življenja v mestih, medtem ko pa je na podeželju zgodba še malce drugačna. Na njihovo življenje v veliki meri diktira ena izmed njihovih treh glavnih ver. Ljudje na podeželju so precej verni, redno obiskujejo svoje verske obrede, se držijo pravil vere, a kljub temu sprejemajo preostale, ki so zvesti kakšni drugi veri.

HRIB KRIŽEV

Kar težko je opisati občutke ob pogledu na skoraj »edini« hribček v Litvi pa še ta je posajen s tisočerimi križi. Po okvirni oceni naj bi bilo na hribčku kar preko 100.000 različnih križev. Domačini se zavedajo, da je to največje romarsko središče na Baltiku, ob tem pa vedo tudi, da ga ni čez dober biznis. Nekateri ta nenavadni hrib poimenujejo tudi vzhodnoevropsko Medjugorje. Zgodovina nastanka tega z križi posajenega hriba naj bi bila povezana z očetom, kateri je bedel pri na smrt bolani hčerki, ob kateri mu je božja oseba svetovala, da naj na kolenih nese križ na 13 km oddaljen hribček. To je tudi storil in hčerka je ozdravela. Ko se je čudež razvedel, so začeli tudi drugi, ki so bili potrebni zdravja, sreče, pomoči itd. nositi križe na hrib. Rusi so v času socializma redno podirali križe, vendar se domačini niso dali in tradicija še danes živi. Tako je danes hrib posejan z tisoči lesenih, kovinskih, plastičnih, malih, velikih…križev ena glavnih turističnih točk v Litvi. Križe sedaj ljudje nosi iz vseh koncev sveta, pa ne več samo za sebe in svoje zdravje ali srečo, temveč tudi za svoje bližnje pokojne ali žive. Med vsemi križi se najdejo že tudi prave umetnine, lahko pa tudi čisto enostavno kupite rožni venec na stojnicah v okolici in ga obesite na kakšnega izmed mnogih velikih križev.

KURSKA KOSA

Najverjetneje eden izmed najbolj nenavadnih mejnih prehodov se nahaja ravno na tako imenovani Kurski kosi. Poseben pa je seveda zaradi lege, saj se meja med Litvo in Rusijo nahaja med drugim tudi na okoli 100 km dolgem naravnem peščenem nasipu. Nasip je edinstven primerek na svetu in sodi med zaščitena področja. Peščene sipine segajo tudi do 60 m visoko in so danes turistično zelo obiskana točka. Danes se na nasipu nahaja tudi nacionalni park.

TRAKAI

Nekdanja prestolnica Litve.

MESTA Z PESTRO ZGODOVINO

Baltsko morje je že nekdaj močno botrovalo nastanku mest na hladnem severu. Tako je nastalo tudi danes glavno mesto Litve, Vilna, katera se bahači z zelenimi jasami in nizkimi griči. Mesto se ponaša z pestro zgodovino, od raznih cerkva, samostanov, zgodovinskega mestnega jedra itd. Njeno nasprotje sploh v tekmovanju v privabljanju turistov pa je stara prestolnica dežele Trakai. Mestece ob jezeru z mnogimi otočki se ponaša s sredneveškim gradom pravtako na enem izmed otočkov. Samo mestece ima poleg gradu zelo lep izgled, saj ima lepo ohranjene stare lesene hišice. To sta le dva izmed zgodovinskih mest, sicer pa jih je še mnogo, od bolj ali manj poznanih…prav vsako pa ima za seboj pestro zgodovino, najpogosteje povezano z vzhodnimi sosedi.

Litva je dežela, katera na obiskovalcu pusti močan pečat, četudi tega mnogi pred obiskom ne bi pričakovali… dežela ravnin, voda…je za mnoge na hitro nezanimiva za odločitev odpotovati tja… Ko pa se potovanje dejansko začne, dežela pokaže svoje zanimivosti, katerih kar ni konca. Obiskovalce očara tako s svojo zgodovino, znamenitostmi, od naravnih do kulturnih in zagotovim lahko, da se bo vsakdo vrnil navdušen in poln novih spoznanj.

Avtorica potopisa in fotografij je popotnica Mateja Mazgan

Bi tudi ti rad delil svoje popotniške vtise in izkušnje z našimi bralci? Kontaktiraj nas na info@posvetu.si.

‹›