Kolesarjenje po Mehiki

by Robin

Pa mi je le uspelo tudi letos del zime preživeti na toplem in to še s kolesom. Po zelo mnogih letih spet v Mehiki. Pa naj ne pozabim omeniti, da tudi z novim kolesarskim prijateljem Robertom.
Ker je bila letalska vozovnica iz Švice precej cenejša od ostalih sva letela iz Zuricha, Robert pa je poskrbel za udoben prevoz do Zuricha in nazaj.

Najini mehiški gostitelji, med katerimi so bili mnogi kolesarji, so naju gostili skoraj vse noči. Prenočišči, kjer sva spala pa sta bili čisti, udobni in ceneni. Sredi dneva sva običajno obiskala tržnico, kjer sva kupila avokado, zelenjavo in tortilje ter sadje, zvečer pa sva, v kolikor nama niso kaj pripravili gostitelji, kaj skuhala.

Obiskala sva zeleno in precej hribovito pokrajino Huasteca Potosina, čudovito mesto Queretaro, Morelio, lepo mestece Patzcuaro v bližini katerega sem po več kot 30 letih srečal Andrejo s katero sva v študenstskih časih prepevala v APZ. Tam živi že 16 let in njen mož je Mehičan. Obiskala sva tudi drugo največje mehiško mesto Guadalajara, pred katero me je močno prestrašil priklopni tovornjak, ki me je skoraj povozil. Nato sva pa še nekaj dni potovala do pacifiške obale in obiskala tudi simpatično hribovsko vas San Sebastian, na obali pa bila nagrajena z udobjem zelene mirne oaze… Naj omenim še kolesarskega serviserja, ki za njegov trud in zračnico ni hotel sprejeti plačila, še pijačo nama je brezpogojno podaril.

Skoraj vsak dan sva našla tudi čas za počitek na viseči mreži.

Mehičani “pridno”, kot večina Slovencev nosi maske, sicer pa razen v trgovinah ni bilo nobenega nadzora ali prisile. Hoteli in lokali so bili odprti. Žal pa naju je nekaj dni pred povratkom letalska družba obvestila, da Švica zahteva za vse letalske potnike testiranje, kar nama je nekoliko zagrenilo zadnje dni. K sreči pa se nama je uspelo testiranju izogniti… Vsekakor sem si tudi tokrat hvaležen, da sem si privoščil lepe kolesarske počitnice, hvaležen pa sem tudi Robertu za prijetno družbo.