Po svetu – 2.postanek: Francoska Polinezija – Tahiti

by Najci

Že pred vhodom na letalo v Novi Zelandiji (več o potepanju tam si lahko preberete TUKAJ) so nas stevardese pričakale s pladnji, polnimi cvetov jasmina, ki smo si jih dali v lase. Tudi samo letalo družbe Air Tahiti Nui je bilo pisanih barv, sedeži, blazine in prav tako obleke stevardes. Na ekrančkih so predvajali filme in fotografije sanjskih plaž in otokov, za piko na i pa smo za večerjo dobili še solato z rakci in riž s curry-jem. Vse v stilu otoka, ki smo se mu bližali – Tahiti.

Na poti proti Tahitiju smo doživeli še nekaj edinstvenega. Prečkali smo namreč datumska mejo – v Novi Zelandiji smo se na letalo vkrcali 19.7. ob 16h, na Tahiti pa smo prispeli 18.7. ob 23h. Tako smo pridobili en cel dan in ponovili del srede in cel četrtek 😉

Na letališču nas je že pričakala živa glasba in plesalke v pisanih barvah. Tradicija, ko so vsi obiskovalci že na letališču dobili venček pisanih rož, pa očitno žal ne velja več. Zdaj venčke dobijo le turisti, ki jih s tablami in imenom pričakajo zaposleni hotelskih resortov. Torej za nas, ki smo nastanitev rezervirali preko AirBnB, ni bilo rožic. Pa nič zato, ob sprehodih po plažah smo si rožice našli sami, saj jasmin in hibiskus cvetita povsod.

Na Tahitiju smo preživeli dva dni, en dan po prihodu na otok in en dan pred odhodom naprej na Velikonočni otok. Vmes pa smo za tri dni skočili na otok Mo’orea. Oba dni smo najeli avto in se vozili naokrog. Tahiti je največji otok Francoske Polinezije, na katerem je mednarodno letališče (Fa’a’ā International Airport, PPT) in velja za izhodišče raziskovanja vseh ostalih otokov. Od tu lahko letite na Bora Boro, Maupiti in ostale otoke ali pa se s trajektom/hidro-gliserjem zapeljete na sosednjo Mo’oreo. Seveda vse to pomeni, da na Tahitiju živi največ ljudi (okoli 2/3 od 275.000 prebivalcev celotne Francoske Polinezije, francoskega čezmorskega teritorija, ki ga sestavlja okoli 130 otokov, razpršenih na razdalji 2000 km), je tu tudi največ vasi in otok sam po sebi mogoče ni ravno rajski kot si ga predstavljamo. Otok Tahiti sestavljata dva vulkanska polotoka – Tahiti Nui (veliki) in Tahiti Iti (mali), ki sta med sabo povezana z le nekaj km širokim delom kopnega.

Okoli celotnega polotoka Tahiti Nui pelje ob obali cesta, ob kateri se razprostirajo plaže in naselja. Cel krog okoli polotoka obsega 120km. Čez sredino cest ni, saj je otok zelo hribovit. Okoli polotoka Tahiti Iti ceste ni, tudi cel polotok je praktično neposeljen, dostopen je le manjši del na severu in jugu polotoka. Na naši poti smo obkrožili smo cel polotok Tahiti Nui in se zapeljali nekaj km ob južni obali Tahiti Iti, se ustavljali na naključnih plažah ob poti in si ogledali vse, kar se nam je zdelo zanimivo.

Kaj smo si ogledali na Tahitiju?

Papeete, tržnica in mesto – glavno mesto Papeete je prometno in polno ljudi, vendar se da najti prosta parkirišča. Sprehodili smo se mimo lepe katedrale Notre-Dame in nekaj pisanih stenskih poslikav, bolj pa si ogledali tržnico polno lokalnih izdelkov, sadja in rož ter se na stojnicah tudi zelo dobro in poceni najedli.
The Aquarium – The Aquarium v bližini letališča velja za laguno, kjer je voda najbolj turkizna in morsko življenje na Tahitiju najlepše. Žal dostop direktno iz kopna ni mogoč in je potrebno vzeti organizirano turo s čolnom. Ker časa za to nismo imeli, smo izbrali drugo alternativo. Obiskali smo bližnji hotel Intercontinental, ki je za obiskovalce naredil svoj pravi lagoonarium. Tudi če nisi hotelski gost, greš lahko noter, uporabljaš ležalnike na plaži in snorklaš v njihovi laguni. Nobenih težav. V laguno so iz morja preselili korale in ribe vseh vrst. Korale pa celo vzgajajo, da rastejo. Snorklanje je tu zelo enostavno, saj ni morskih tokov, vendar pa je doživetje snorklanja v pravi morski laguni vsekakor boljše.
Staro polinezijsko svetišče Marae Arahurahu – Čeprav so prebivalci Tahitija sprejeli krščanstvo že več kot 150 let nazaj, so znaki njihove misteriozne in globoke stare religije vidni povsod po otoku. Na zahodni obali otoka, le nekaj sto metrov stran z glavne ceste, se nahaja staro polinezijsko svetišče Marae Arahurahu, kjer lahko občudujete svete kipce »tiki« in si ogledate »ahu« – tri metre velik oltar, ki je bil namenjen le najvišjim polinezijskim svečenikom. V senci jasmina si tu lahko naredite piknik, na lepo označenih tablah pa si preberete vse o polinezijski tradiciji in starih verovanjih.
Mara’a Grotto – Ta jama je naravni čudež obdan z divje zeleno praprotjo in pisanimi cvetovi ter jezerom v notranjosti. Zgodbe pravijo, da se je tu kopal znani slikar Paul Gauguin, ki je živel na Tahitiju in tu ustvarjal svoje največje mojstrovine. Jama ni nič posebnega, vendar vseeno točka vredna postanka in kratkega sprehoda skozi lep tropski gozd.
Botanični vrt in muzej Paula Gauguina – Pri botaničnem vrtu in muzeju smo se ustavili le za nekaj trenutkov in se sprehodili naokrog, noter pa nismo šli. Pravijo, da se splača, če imaš dovolj časa. Mi smo se rajši več kopali in snorklali. Zraven botaničnega vrta je tudi muzej Paula Gauguina.
Plaža Mahana – To je bila naša najljubša plaža na Tahitiju, ki smo jo obiskali kar dvakrat. Parkiranje je urejeno čisto blizu. Od zunaj plaža ni nič posebnega, no, je lep postanek za piknik pod palmami. Nekaj posebnega pa je razgled s plaže, saj pred sabo vidiš celo sanjsko Mo’oreo. Tudi snorklanje je enostavno in čudovito, med koralami in pisanimi ribicami. Zadnji dan smo bili tu do teme. Medtem, ko je sonce zahajalo za Mo’oreo, sta se otroka še potapljala, sonce pa se poslavljalo v čudovitih barvah.
Tahiti Iti in La Plage de Maui – Plaža Maui se nahaja na južnem delu otočka Tahiti Iti. Zunaj palme in bela mivka, v morju pa laguna z nizko vodo, ki je idealna za snorklanje in kopanje, še posebej za otroke.
Odlična ulična hrana na trgu Vaiete – Na tem trgu smo zaključili oba dneva na Tahitiju. Seveda lačni in utrujeni od snorklanje in celodnevnega potepanja, nam je dobra hrana še kako prijala. Vsak dan od 18h dalje se na tem trgu tik ob pristanišču odprejo kombiji s hrano (Roulottes) in kmalu okoli njih vse zadiši. Na teh potujočih kioskih lahko dobite zrezke, burgerje, testenine, palačinke ali kitajsko hrano kot tudi tradicionalno polinezijsko morsko hrano. Porcije so velike, hrana odlična in mi smo se tu dvakrat zelo dobro najedli.

Za konec še nekaj splošnih nasvetov za Tahiti:

Vsa parkirišča ob plažah in plaže so brezplačne. Prav tako tudi hotelska plaža, če obiščete kakšnega od večjih hotelskih resortov. Prav tako so javne plaže dobro označene ob cesti.
Če se z avtom odpeljete na oddaljene dele otoka oziroma na plaže stran od Pepeete, si naredite zalogo hrane za čez dan. Vsaj mi sami nikjer nismo zasledili kioskov s hrano, pa tudi na plažah ne prodajajo sadja ali vode. Tako smo si v trgovini vedno kupili zalogo piškotov in sladkih malih baban na stojnicah s sadjem ter s tem preživeli do glavnega obroka zvečer na odprti kuhinji v Pepeete.
Avto je najboljše prevozno sredstvo za raziskovanje otoka. Prosto se ustavljaš tam, kjer ti je všeč.
Če imate čas, je na Tahitiju veliko muzejev, ki so vredni obiska (Museum of Tahiti and the Islands, Musee de la perle et Bijouterie, Manua Exquisite Tahitian Art, La Maison James Norman Hall, Paul Gauguin Museum). Žal smo imeli za obisk muzejev premalo časa, mogoče kdaj drugič.

Na Tahitiju smo se imeli lepo in našli smo kotičke, ki so nam bili zelo všeč. Vseeno je bil Tahiti v resnici bolj naše izhodišče za obisk otoka Mo’orea, ki smo se ga vsi še bolj veselili. Več o tem pa naslednjič.