Po svetu okoli sveta – ZDA: nočni vdor v vojaško oporišče in mrzla noč v najbolj vročem kraju na zemlji

prejšnji prispevek: TOKIO

5.5.- 6.5.2015

Najdaljši dan v našem življenju, ki je zaradi časovne razlike in prečenja datumske meje trajal kar 39h(!), smo zaključili v Mestu Angelov. Kljub večernemu prihodu pa spanje (spet!) ni bilo na sporedu. Uspešnemu preletu Tihega oceana smo nazdravili v priljubljenem lokalu na Venice Beach, potem pa smo enega od članov ekipe odpeljali nazaj na letališče, saj se je zaradi službenih obveznosti moral v vrniti v Slovenijo (sicer via Miami) pred ostalimi. Preostalih 5 se nas je na hitro ustavilo še na slavni ulici zvezd v Hollywoodu, preden smo se odpravili na naš ameriški “road trip”.

Hollywood Boulevard

Hollywood Walk of Fame

Namesto spanca v obcestnem motelu smo se soglasno odločili, da se raje kar direktno odpravimo v Dolino Smrti z namenom, da sončni vzhod pričakamo na veličastnih peščenih sipinah. Da pot skozi puščavo ne bi bila preveč dolgočasna smo si jo popestrili (in to še bolj, kot smo si mislili) s postankom v ameriškem vojaškem letalskem oporišču Edwards, znanem kot pristajališču za vesoljska plovila Space Shuttle. Ob vhodu v oporišče je namreč razstavljenih več zanimivih vojaških letal in okli 2h zjutraj smo se v mesečini že sprehajali med njimi.

vhod v letalsko bazo Edwards

Po krajšemu postanku smo se nameravali vrniti nazaj na glavno cesto, a očitno že malo utrujeni in po več nočeh brez spanca “mogoče” celo malo neprespani, smo se pomotoma zapeljali kar naprej v bazo. Nič hudega – pri zapornici pokažemo osebne dokumente, se malo pogovorimo z vojaki-varnostniki, ki nam prijazno dovolijo, da namesto, da se odpeljemo vzvratno, lahko avto polkrožno obrnemo v oporišču, ter nam dvignejo rampo. A naš voznik je ta nasvet vzel malo po svoje in ob dvigu zapornice je speljal s polnim gasom naravnost v oporišče! Po naši burni reakciji je sicer že čez nekaj sekund sledilo tudi naglo zaviranje in vsi “posrani” od strahu avto le nekako obrnemo in se odpeljemo nazaj proti vhodu, kjer nas vojaki samo debelo gledajo. Na srečo smo presenetili tudi njih, ker drugače bi se lahko tak “vdor” skupine 5-ih mladih fantov, ki je ravnokar prišli v ZDA iz muslimanskih Malezije, Indonezije in Združenih arabskih Emiratov, končal tudi drugače (vsaj tako nam je ob pijači nekaj dni kasneje namignil pripadnik tajne službe, ko smo mu pripovedovali to zgodbo).

Death Valley – čakanje na sončni vzhod v mesečini polne lune

sončni vzhod v Death Valley

Nadaljevanje puščavske vožnje je minilo mirno in dobri dve uri pred sončnim vzhodom smo že prispeli v Death Valley, najbolj vroči kraj na svetu, kjer pa nas je, kot se spodobi za puščavo ponoči, namesto vročine pričakal pravi zimski mraz, kar pa nas ni ustavilo, da ne bi še v polmraku splezali na veličastne sipine in pričakali jutro ob občudovanju čarobne igre barv in senc prvih sončnih žarkov, Vsa zaspanost nas je v hipu minila in polni jutranje energije smo si ogledali še nekaj ostalih kotičkov tega narodnega parka, preden smo pot nadaljevali proti Las Vegasu.

razstava letal pri vhodu v bazo Edwards

sončni vzhod v Death Valley

sončni vzhod v Death Valley

sončni vzhod v Death Valley

Death Valley – Devil’s Playground

Death Valley – Zabriskie Point

Naslednji prispevek: Las Vegas in Valley of Fire

————————————————————————-

Stroški:

• letalska karta Tokio – Los Angeles 66€ (¼ od 264€)
• najem avtomobila za 5 dni (Mini Van Chrysler Grand Caravan, agencija Dollar, preko posrednika Expedia.ie ) 207€ / 5 = 41,4€
• pivo Venice Beach 24$=21,4€/6=3,57€ (luksuz)
• večerja fast food Palmdale 28$=25€/5=5€
• Walmart Palmdale (zaloga hrane za na pot) 115$=102,7€/5=20,53€
• vstopnina Death Valley 20$=17,85€/5=3,57€
• bencin Death Valley 20$=17,85€/5=3,57€

————————————————————————-

Prevožena razdalja:

• avto, taksi, avtobus: 739 km (skupaj 1306 km)
• vlak: 0 km (skupaj 170 km)
• letalo: Tokio (Haneda) – Los Angeles 8831 km (skupaj 27023 km)

Tabela stroškov:Opomba: Stroške bom vodil za sebe osebno, skupne stroške (npr. nočitev v večposteljni sobi, skupni prevoz, ..) bom delil glede na število oseb. Na ta način bom zagotovo nekaj privarčeval, a tudi za solo popotnika strošek ne bi smel biti večji za več kot 100€. Upošteval bom javne cene za vse storitve, ki jih bomo mogoče dobili s popustom na račun promocije na naši strani, tako da bo končni znesek primerljiv s stroškom vsakega od vas. V celotni strošek ne bom upošteval stroška zabave (npr. alkohola, ki je v nekaterih državah precej drag, vstopnin v nočne lokale, iger na srečo, dragih adrenalinskih aktivnosti in drugih ekscesov, ki si jih bom mogoče privoščil na poti, a niso del osnovne turistične ponudbe) ter stroška nakupov (npr. spominkov, oblek, tehnike, …), bom pa dodatno vodil tudi to statistiko.