Po svetu okoli sveta – ZDA: Grand Canyon

prejšnji in naslednji prispevek: Route 66

8.5.2015

Grand Canyon – sončni vzhod

Grand Canyon ni ne največji ne najgloblji kanjon na svetu (čeprav s svojo globino do 1850m in dolžino 446 km še zdaleč ni pritlikavec), a je z razlogom najbolj znan. Dvakrat doslej sem že imel priložnost opazovati igro večernega sonca, ki v svojih zadnjih vzdihljajih še poudari različne barvne kontraste kanjonovih sten. Kljub običajni množici ljudi na najlepših razgledih je že to zelo čarobna izkušnja, dosegljiva tudi družinam z majhnimi otroki. Tokrat, brez otrok, pa smo imeli v načrtu še nekaj “več” – enodnevni pohod do reke in nazaj, ki ga sicer “rangerji” odsvetujejo, saj prepogosto pride do nesreč. Pohodniki namreč vse preradi precenjujejo svoje sposobnosti, zaradi obrnjenega vrstnega reda (najprej spust in potem vzpon) pa se tudi ni mogoče kar obrniti nazaj, če ti zmanjka moči ali pride do poškodbe. Zaradi velike razlike v nadmorski višini (iz 2233m na 756m) so prisotne tudi ogromne temperaturne razlike – ko je na vrhu lahko le nekaj stopinj cezija, je lahko ob reki tudi blizu 40°C in je lahko vzpon nazaj sredi dneva fizično izjemno naporen, saj je tudi sence le malo.

Višinska profila poti do reke in nazaj:

Vremenska napoved ni bila ravno idealna, sploh za drugo polovico dneva, a to nas ni ustavilo. Kljub le nekaj uram v postelji smo se zato že pred sončnim vzhodom iz mesta Williams odpravili severno proti slabo uro oddaljeni “razpoki v zemlji”. Odločili smo se za najbolj priporočljivo turo: spust po South Kaibab trail in vzpon nazaj po Bright Angel trail.

Avto smo pustili na glavnem parkirišču v “vasi” (Grand Canyon Village), kjer je tudi zaključek Bright Angel Trail, ter se z brezplačnim avtobusom odpeljali do nekaj km oddaljenega začetka South Kaibib trail. Prvi sončni žarki so nas hitro ogreli ter obarvali stene kanjona v značilno ognjeno-rdečo barvo.

Grand Canyon – začetek poti South Kaibab Trail

Po nekaj obveznih fotkah/selfijih 🙂 smo še pospešili korak in se začeli v hitrem tempu spuščati proti dnu soteske ter reki Colorado, ki se je z vrha sploh še ne vidi. Spust smo pogosto prekinjali zaradi občudovanja prekrasnih razgledov, ki so se nam odpirali vseokrog nas. Vseeno smo bili po okoli uri spusta že dobrih 500 višinskih metrov nižje na platoju Tonto. Tam pot doseže notranji kanjon in prvič pod sabo zagledamo reko Colorado.

Grand Canyon – prvi pogled na reko Colorado

Grand Canyon – pogled v notranji kanjon

Od tam naprej je sledila še dobra ura hitrega spusta in že smo prečkali reko na visečem mostu. Po še okoli 15 min sprehoda ob reki smo se namestili v senci ob potoku Bright Angel Creek, si privoščili malico in spili zasluženo pivo, ki smo ga prenašali s sabo v nahrbtnikih.

Grand Canyon – počitek ob potoku v Bright Angel Campground

Čeprav je bilo še zelo zgodaj (okoli 10h) pa se nismo preveč obirali, saj so se na nebu že zbirali črni oblaki. Pot nazaj najprej vodi navzdol ob reki Colorado, potem pa se začne počasi vzpenjati nazaj navzgor. Bright Angel Trail, za razliko od South Kaibab Trail (po kateri smo se spustili v kanjon in je speljana precej direktno navzdol), sledi naravnim prehodom in je tudi vsaj delno v senci, prav tako pa je na poti vsaj en izvor pitne vode, zato jo tudi priporočajo za vzpon v dnevni vročini. No nam vroče vsekakor ni bilo, saj nas je najprej zajel močan veter, kmalu zatem pa tudi nevihta. Po krajšem vedrenju na počivališču Indian Garden smo se odločili, da jo kljub dežju mahnemo nazaj na vrh kanjona in v skoraj tekaškem tempu smo zadnjih 1000m višinske razlike prehodili v le dobri uri, celotno 26 km dolgo pot pa v le dobrih petih urah in pol (uradno od 11-13h)! Če smo prvih 25 km poti prehodili skoraj v samoti in srečevali le osamljene popotnike, pa smo v zadnjem kilometru kar naenkrat naleteli na prave prometne zamaške, saj se teh nekaj 100m v kanjon spusti tudi veliko turistov. Na vrhu nas je pričakal celo sneg, zato smo misel na nadaljnje turistične oglede razglednih točk hitro opustili in se raje posušili in segreli v toplem avtu ob poti nazaj v Williams. Polni vtisov prekrasnega dne in ravno prijetno utrujeni smo se odpravili spat na lov za novimi dogodivščinami v tem zanimivem “kavbojskem” mestecu in si po napornem dnevu dali duška v klubu Sultana, ter pozno v noč ob karaokah ter plesu in “nekaj” kozarčkih Fireballa (cimetov viski – z njim nas je seznanil ter prijazno častil lokalni policaj 🙂 ) v Canyon Club baru.

Poleg peš hoje so mule edini način za dostavo ljudi in hrane na dno kanjona

Grand Canyon – I’m on the top of the world!

Grand Canyon – most čez reko Colorado

Grand Canyon – pogled na oba mosta čez reko Colorado.

Stroški:

• trgovina prigrizki (Love’s Williams) 37,87$=33,8€/5=6,76€
• vstopnina Grand Canyon 25$=22,3€/5=4,5€
• motel Motel 6 Williams East 80$=71€/5=17,85€
• večerja (tacos, Williams) 40$=35,7€/5=7,1€
• sangria (Williams) 28$=25€/5=5€ (luksuz)
• pivo (Sultana Williams) približno 10€ (luksuz)

————————————————————————-

Prevožena razdalja:

• avto, taksi, avtobus: 191 km (skupaj 2444 km)
• vlak: 0 km (skupaj 170 km)
• letalo: 0 km (skupaj 27023 km)

Tabela stroškov:Opomba: Stroške bom vodil za sebe osebno, skupne stroške (npr. nočitev v večposteljni sobi, skupni prevoz, ..) bom delil glede na število oseb. Na ta način bom zagotovo nekaj privarčeval, a tudi za solo popotnika strošek ne bi smel biti večji za več kot 100€. Upošteval bom javne cene za vse storitve, ki jih bomo mogoče dobili s popustom na račun promocije na naši strani, tako da bo končni znesek primerljiv s stroškom vsakega od vas. V celotni strošek ne bom upošteval stroška zabave (npr. alkohola, ki je v nekaterih državah precej drag, vstopnin v nočne lokale, iger na srečo, dragih adrenalinskih aktivnosti in drugih ekscesov, ki si jih bom mogoče privoščil na poti, a niso del osnovne turistične ponudbe) ter stroška nakupov (npr. spominkov, oblek, tehnike, …), bom pa dodatno vodil tudi to statistiko.