Sejšeli – La Digue

8.1.2017: La Digue velja za najlepšega od treh glavnih otokov Sejšelov. Hkrati je tudi najmanjši in ker velja za najlepšega, to pomeni, da je tam tudi več turistov na kupu. Po Praslinu, ki nas je tako pozitivno presenetil, nas je res zanimalo, ali je lahko La Digue še lepši?

Ob 9:30 smo na parkirišču pristanišča na Praslinu oddali avto in se z ladjo odpeljali na La Digue. Za vožnjo, ki traja 15 minut, moraš plačati 17€ na osebo. Žal druge variante ni. Na La Digue se vse dogaja okoli pristanišča. Na razdalji le nekaj kilometrov naokrog so nastanitve, trgovinice, restavracije in vse, kar potrebuješ. Na otoku je le nekaj cest, avtomobilov skorajda ni (razen nekaj taksijev). Glavno prevozno sredstvo so kolesa, ki jih lahko najameš dobesedno povsod. Resnično, od prvega trenutka naprej čutiš sproščenost, ljudje so odprti, prijazni in vse je tako preprosto. In če želiš, se lahko ljudem popolnoma umakneš in zelo hitro najdeš tudi plažo in kotiček samo zase.

Plaže so okoli celega otoka, vendar različne. Jug, zahod in sever otoka ščiti koralni greben, tako da so plaže primerne in varne za kopanje, pa tudi lepe za snorklanje. Na vzhodu pa je morje odprto, valovi veliki in plaže za kopanje niso primerne.

Na La Digue smo ostali 4 noči. Za prvi dve smo izbrali nočitev preko AirBnB-ja, pri zelo prijaznem Maxu, ki nas je takoj sprejel kot svoje. Na uporabo smo imeli njegovo kuhinjo, veliko teraso ter cel vrt. Z veseljem se je z nami pogovarjal o življenju na otokih, kako en otrok dela izpite na Mahe-ju, drugi pa je inženir na veliki križarki. Tudi domače živali nam je pokazal – želve velikanke, za vsakega otroka eno ima doma že od rojstva otrok, kot je to običaj na Sejšelih.

Za zadnji dve nočitvi smo izbrali čudoviti penzion Bois D’Amour (ocene na Tripadvisor-ju), ki ga vodi prijazna Nemka Birgit. Lokacija te nočitve je malce dlje stran od pristanišča in plaže, toda na mirni, sanjski lokaciji na robu tropskega gozda otoka. Tu naokrog vse cveti, drevesa so bujna, sončni vzhod nad hribi je neverjeten in vse kar slišiš je petje ptic. Birgit sredi svojega sanjskega, skoraj botaničnega tropskega vrta oddaja samo tri čudovite hiške in občutek imaš, da si sam sredi narave. S kolesom pa je tudi od tu vse čisto blizu. Zelo priporočamo.

In kaj je tisto najboljše na La Digue?

1. Kolesarjenje kar tako naokrog – Kolo si lahko sposodiš kjerkoli, lahko tudi kar v pristanišču, moškega, ženskega, otroškega vseh velikosti. Sicer dobiš zraven kakšno ključavnico, toda tu je vse preprosto. V košaro daš najbolj nujne stvari in se odpelješ, malo naokrog, od ene plaže do druge, veliko cest tako ni in ne moreš se izgubiti. Le vožnja marsikdaj traja več, kot si najprej misliš. Prvi razlog je, da so plaže sanjske in bi se non-stop ustavljal. Drugi pa, da je notranjost otoka in dostop do nekaterih plaž zelo strm in je potrebno kar pritisniti na pedale. 
2. Tura do Anse Cocos – Ker radi raziskujemo naokrog, vendar časa za celodnevno hojo vseeno nismo imeli, smo se odločili za to turo. Bilo je super. Anse Cocos je plaža, ki je dostopna samo peš. S kolesom najprej prekolesariš približno 5 km do Grand Anse. Pot poteka v senci tropskega gozda, v tem letnem času je vse cvetelo v vseh možnih barvah, vmes pa vidiš tudi veliko sadja kot so banane, papaje, mango drevesa, kruhovec in posebna sejšelska jabolka. Ob Grand Anse se cesta konča in od tu naprej gre pot peš, za plažo vzdolž čez džunglo, najprej čez granitne skale in prvi hrib do Petite Anse, nato pa še naprej čez drugi hrib na Coco Anse. Pot je razgibana, na določenih delih je nekaj prijetnega plezanja čez skale, na vrhovih pa čudoviti razgledi na plaže nazaj in naprej. Hodili smo kakšnih 45 minut do same plaže Anse Coco, potem pa še čez celo plažo do skrajnega severnega (levega) dela plaže, kjer se skrivajo naravni bazenčki, ki so tu edini primerni kraj za kopanju. V glavnem delu plaže so namreč ogromni valovi in je kopanje nevarno. V tistih bazenčkih pa se skriva še nekaj posebnega – tu se namreč varno počutijo tudi ribe, tako da je snorklanje idealno. Na Anse Coco smo ostali kakšni dve uri, okoli 16h pa že pazili, da se odpravimo nazaj, da nas ne bi ujela tema. Na Petit Anse smo si privoščili še svež kokos, na Grand Anse še zadnji skok v valove in s kolesi nazaj do hiške. Super športni dan.
   

   Razgled na plažo Grand Anse

   

   mirna laguna na severu plaže Anse Coco

3. Izlet s snorklanjem na Sister’s in Felicite Island – Za izlet smo se dogovorili z Gerardom, lastnikom agencije Lone Wolf, ki nas je na kolesu in z nasmehom do ušes pričakal v pristanišču. Na gliserju za to poldnevno turo je bilo kakšnih 15 turistov. Najprej smo se za snorklanje ustavili pri otoku Sister’s, lepo vendar nič posebnega. Mimo otoka Coco smo se samo peljali. Gerard pravi, da je bil ta otok včasih raj za snorklanje, zdaj pa zaradi tur, ki se vse ustavljajo tam, ni več kot včasih. Mogoče je res, mogoče pa tam samo ne vozijo radi ker je potrebno plačati posebno vstopnino za morski narodni park, ne vem. Mi se tu nismo ustavili in šli kar do otoka Felicite. Ta otok izgleda noro lepo, ob robu otoka sicer nek luksuzni resort, spredaj dolga peščena plaža, v ozadju črne skale in povsod palme in divja vegetacija. V morju pa pravi raj, ribic vseh barv in velikosti, kot da bi plaval v akvariju. Le pogled na korale je žalosten, večinoma so uničene.
   
4. Anse Source D’Argent – Velja za najlepšo na svetu, tisto, ki je na največ koledarjih in reklamah za Sejšele. In kako je v resnici? Plaža je lepa, granitne skale, ki jo obkrožajo zelo fotogenične, pogledi v pozno popoldanskem soncu čarobni, vendar ima kar nekaj minusov. Ker je zelo enostavno dostopna, tudi s kolesom skozi lep narodni park, je polna obiskovalcev, tako enodnevnih kot domačinov, ki pridejo sem na hitro popoldansko kopanje. Hkrati je kopanje in samo morje daleč od sanjskega. Čisto blizu obale je namreč koralni greben, v času oseke je obala celo neprimerna za kopanje, v času plime pa je kopanje in snorklanje zanimivo med posebnimi skalnimi otočki v morju, kjer se skriva veliko rib. Plaža je nekaj posebnega, nikakor pa ni najlepša na svetu. Sem videla že veliko lepših.
   
5. Snorklanje ob koralnem grebenu na Anse Severe – Le nekaj minut peš severno od pristanišča je plaža Severe, ki je res enostavno dostopna in s presenetljivo dobrim snorklanjem. Nobenih valov, nizka voda, koralni greben pa zelo blizu obale in poln tropskih ribic. Pa še sončni zahod na tej strani otoka je sanjski, da bi ostal kar še in še na plaži…
6. Hrana v različnih take away restavracijah in dober tek na plaži – Mislim, da smo v teh štirih dneh preizkusili prav vse in nimamo zmagovalca, ker so vsi odlični: Mi Mum (tik ob pristanišču), Chinese Take-away (tudi tik ob pristanišču, vendar proti pričakovanjem sploh nima kitajske hrane temveč klasično sejšelsko; edini take-away, ki nima lastnih miz, tako da smo si hrano nesli na najbližjo plažo in jedli z najlepšim razgledom), Gala Take-away (na vzhodni strani otoka, idealen če greš s kolesom iz Anse Source D’Argent ali Grand Anse, ter eden redkih kjer za preklop od riža dobiš tudi hamburger in pomfri). Kar smo ugotovili je, da nedeljo jemljejo resno in so vsi take-away zaprti. Tako smo edino v nedeljo kuhali pašto.
   
7. Treking ture čez tropski gozd otoka in na oddaljene plaže na vzhodu – To so ture, za katere potrebuješ čas in kondicijo. Ture so večinoma celodnevne, z zgodnjim jutranjim štartom in hojo tudi do 5-8 ur. Mi se zanjo nismo odločili, smo pa srečali par, ki je bil popolnoma navdušen nad takšno turo. Za takšno turo se priporoča vodič, povprašate pa lahko v penzionu, kjer ste nastanjeni. Zagotovo poznajo koga, ki vam lahko pomaga.

Če me zdaj vprašate, kateri zmaga, Praslin ali La Digue? Priznam, da je to zelo težka odločitev… V bistvu se ne morem odločiti. Lahko rečem le to, da obvezno obiščite oba in na vsakem preživite vsaj 3 do 4 dni. Oba sta lepa, a na svoj način posebna. Več o Praslinu lahko najdete v prejšnjem članku, splošne informacije o Sejšelih pa si preberite v naslednjem prispevku:

Sejšeli – z otrokoma, nahrbtnikom in brez all-inclusive hotelov