Sumatra 2016, 3.del – Rajsko otočje Banyak, otok Tailana

Današnji članek potrebuje podnaslov: Ko vreme v raju ne sodeluje…

Čeprav je poletje idealen čas za obisk Sumatre, to ne drži za otočje Banyak. Na otokih poleti vlada zelo nestanovitno vreme, velikokrat nevihtno in morje je valovito. Domačini pravijo, da je na otočju bolj mirno v obdobju od januarja do marca, tako da je boljše obisk planirati v tem obdobju.

Na Palambaku smo bili zaradi slabega vremena dobesedno ujeti na otoku. Bil je torek, deževalo je že dva dni, bungalovi so bili dobesedno popravljeni in resno smo razmišljali o premiku naprej. Toda ko sem začela o vremenski napovedi spraševati domačine, je bil najbolj pogost odgovor: “Kakšno vreme bo jutri? To bomo pa jutri videli…” Ladje in čolni med celino in otočjem niso vozili, morje med otoki je bilo valovito in naslednji dan prav tako. Ko smo doma planirali čas na otokih, smo sanjali o “island hoppingu” po različnih otokih, da bi šli za dva-tri dni s čolnom, prespali vmes v šotoru, vendar je bilo to zaradi vremena nemogoče. Ja, želje so eno, narava in realnost pa drugo.

Nam bo uspelo najti naš sanjski samotni otok?

Ribič, ki smo ga kontaktirali za prevoz do otoka Tailana (tokrat smo se iz previdnosti in spoštovanja do razburkanega morja pogovarjali samo o hitrem gliserju), ni bil prepričan, ali mu bo uspelo priti po nas. Spakirani in pripravljeni na premik smo čakali celo dopoldne, pojedli še kosilo in spet čakali… mogoče ja, mogoče ne… Zadnji trenutek, da smo še ujeli dnevno svetlobo, je prišel naš prevoz. Med vožnjo je deževalo, tako da smo bili mokri tako od dežja kot od valov. Zdaj smo bili že navajeni… In Tailano smo dosegli ob sončnem zahodu. Za čuda se je zvečer popolnoma zjasnilo. Na otoku so nas pričakali domačini, nas za dobrodošlico objeli in nam skuhali toplo juho z rezanci.

Prihod na rajski otok Taliana

Tailana je po mojem mnenju še bolj rajski otok. Tudi tu ni nobene vasi. Na otoku je šest zelo preprostih bungalovov in skupna kuhinja, kjer domačini za goste pripravijo tri obroke hrane dnevno. Hrana je manj okusna kot na Palambaku, obroki so res minimalni, toda kadarkoli smo prosili za še, smo nekaj vedno dobili, tako da lačni nismo bili. Ker je elektrika samo v skupnem prostoru, smo po večerji kar obsedeli tu. Ob poslušanju Boba Marleya in s pivom v roki smo sproščeno čvekali z ostalimi popotniki iz Avstralije in Estonije. Življenje je lahko tako preprosto in sproščeno...

Obala Tailane je čudovita, bela koralna mivka in palme, ki se sanjsko nagibajo proti morju. Na obali pa velike prekrasne školjke. Tiste, ki jih prisloniš na uho in v njih slišiš morje… Kar vse bi jih odnesla domov…

Otok okrog in okrog v morju obkroža koralni greben, kar pomeni, da je tu snorklanje čudovito. Korale so skoraj do obale, zelo lahko dostopne tudi za otroke, ribic pa vseh barv in velikosti. Če pa plavaš malce stran ali pa si na otoku sposodiš kajak, lahko zelo hitro prideš do celega koralnega vrta, kjer so korale res velike, vseh oblik in barv, med njimi pa seveda vse vrste koralnih ribic. Tailana je za snorklanje res idealna. Idealna pa je tudi za potapljače. Na zahodni obali otoka ravno letos postavlja nov potapljaški center prijazen Francoz, ki se je na otoku popolnoma udomačil. Center še vedno pomeni leseno barako, ki bo v kratkem prav lepo izgledala na obali. Cene potapljanja pa so neverjetno nizke. Kar žal mi je, da se ne potapljam.

Tu se zelo enostavno lahko dogovoriš za enodnevni “hopping” po otokih. Mi smo šli kar dvakrat, prvič samo za nekaj ur, drugič pa za cel dan. Blizu Tailane je veliko otočkov, en bolj sanjski od drugega. Dvakrat smo obiskali najlepšega, otoček Pangan. Majhen samoten otok. Če ne bi vedela, da je pravi, bi rekla, da je umetno narejen. Otoček, velik mogoče 10×10 metrov, s sanjsko peščeno plažo, popolnoma okrogel. Na njem raste nekaj palm in drugega džungelskega zelenja, to pa je vse. Mivka pa naenkrat odrezana v morje in v tistem trenutku se začne koralni greben in sanjsko snorklanje med pisanimi ribicami, cele jate jih je, in korale vseh velikosti, morski ježki in morske zvezde vseh barv.

In če spet omenim vreme, smo bili na vsakem od teh izletov s čolnom mokri. Na popolnoma jasen dan so se na nebu naenkrat pojavili črni oblaki, začelo je deževati, pihal je veter in morje je bilo naenkrat neprepoznavno. Prvič smo še pravočasno odpluli nazaj proti Tailani, drugič smo ostali ujeti na tistem sanjskem otočku, 10x10m, ki naenkrat v nevihti ni bil več tako sanjski, saj se nimaš popolnoma kam skriti. Toda naš ribič je bil miren in samo zatrjeval, da smo na kopnem bolj varni kot sredi morja, pa čeprav je bilo kopnega ob valovih komaj še videti.

Sanjski otoček Pangan

In ko se je spet zjasnilo, smo bili spet v raju. Banyak otočje je rajsko. Ti otočki, peščene plaže, palme ki se stegujejo proti morju in koralni greben v morju, ki naredi morje turkizno, je res takšno kot iz najbolj sanjskih naslovnic in koledarjev. Ko to vidiš z lastnimi očmi, telo zadiha drugače in hitro so pozabljene tiste ure temnih oblakov. In ja, je vredno vsake dolge ure čakanja in vožnje po razburkanem morju.

Plaža na Taliani dejansko izgleda takole 🙂

Tailana – prednosti in slabosti:

+    rajska plaža in idealno snorklanje z zelo pisanim morskim življenjem

+    odlično izhodišče za island hopping po sosednjih otočkih

+    vzdušje na otoku je pristno in zelo sproščeno

–     hrana je zelo preprosta in obroki so majhni

–     bungalovi so res zelo preprosti, prav tako stranišče, tušev ni

–     v primeru nevihte in dežja si daleč od glavnega otoka Banyak, čolni lahko ne vozijo

+/-   internet ne dela – haha, lahko ponovim kot zadnjič, nisem čisto prepričana, ali naj to napišem pod + ali – ?

Kako smo se imeli na Palambak, si lahko preberetu tu, več o našem potovanju po Sumatri pa tukaj.