Singapur, Sumatra & Tajska 2016 – zakaj in kako

by

Prišel je čas za nove dogodivščine. Od trenutka, ko so prijatelji objavili članek o sanjskem otočju Banyak Islands ob Sumatri, sem si želela tja. In ko sva iskala, kam na počitnice letos julija, sva ugotovila, da je ravno poletje idealen čas za obisk Sumatre. Tako odločitev ni bila težko. Rada imam Azijo, kombinacijo toplega oceana, tropskih plaž in snorklanja, tradicionalne kulture, preprostega življenja in azijsko zmešnjavo na ulicah ter džunglo in tropsko pokrajino.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Največje mesto in s tem tudi letališče na Sumatri je Medan. Čeprav ima novo, veliko in moderno letališče, pa trenutno nima nobene direktne povezave izven regije, zato je potreben dodaten prestop. Najbližji večji letališči sta Singapur in Kuala Lumpur, malce bolj severno je Bangkok, jugovzhodno pa Jakarta, ki je najbolj oddaljena od Evropekar časovno pomeni še daljši let za nas. Ker je cena letov iz Evrope za vsa navedena letališča podobna, je odločitev, kam leteti, popolnoma osebna, večini potnikov pa je za prestopanje najmanj všeč Jakarta, zato smo jo izločili. Ostala mesta sva v preteklosti že obiskala in tokrat sta zmagala Singapur in Bangkok. Singapur je kot zelo urejeno mesto dober prvi postanek pred azijskim “kulturnim šokom” in ima tudi veliko otrokom prijaznih atrakcij. Prav tako je odlično izhodišče za Indonezijo, saj le eno uro vožnje z hidrogliserjem oddaljen od indonezijskega otoka Batam, od koder lahko s poceni notranjimi leti letiš do Medana in drugih indonezijskih letališč, tudi do tistih, na katerih za vstop še vedno rabiš vizo (ta ni potrebna le ob vstopu v Indonezijo preko otoka Batam in letališč v Jakarti, Surabayi, Medanu in na Baliju, povsod drugje je zanjo potrebno plačati 35$ na osebo)EDIT: od 20.4.2016 je dovoljeno vstopiti brez vize na vseh večjih letališčih in pristaniščih, na internetu se marsikje še najdejo stara pravila, odločbo indonezijskega ministrstva lahko vidite TUKAJ. Bangkok pa sva izbrala zaradi dveh preprostih razlogov – da obudiva spomine na “millenium”, ki sva ga preživela na Tajski in zaradi odlične tajske poulične hrane, ki je kar ne morem pozabiti.

SumatrakartaLetala2

In kakšen je bil plan? Enkrat za spremembo zelo neizdelan in odprt. Več, ko sva brala o Sumatri, bolj sva si želela iti kar tako, svobodno, poskusiti potovati bolj z javnimi prevozi, brez izdelanega plana po dnevih in urah. Seveda je težava vedno ista – čas, ki ga je vedno premalo. Imeli smo točno 24 ur za Singapur, 14 dni za Sumatro in na koncu še 3 dni za Bangkok. Nekaj nočitev smo rezervirali vnaprej (Singapur, Bangkok), in nočitve za dele Sumatre, ki so nam za julij, glavno sezono, zveneli bolj turistični (Palambak, Tangkahan in Bukit Lawang), vendar tudi to ne bi bilo potrebno. Sumatra je tako preprosta in še vedno neturistična. Na poti srečuješ predvsem popotnike z nahrbtniki, guest-housov pa je povsod dovolj.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Otroško “špricališče” v Singapurju

Glede prevoza smo si vnaprej organizirali le prevoz za prve dva dni, saj so bile naše želje za ta dva dni kar optimistične za ceste na Sumatri. Na letališče v Medan smo prišli ob 15h in še isti dan smo želeli priti do jezera Tobo in na otok Samosir, naslednji dan pa si ogledati otok in se odpeljati do Singkila, izhodiščne točke za otočje Banyak. Kontaktirali smo glavna organizatorja prevozov na Sumatri (Rega, Darmawan) in izbrali avto s šoferjem pri tistem, ki se je želel vsaj malo spogajati glede cene. Veliko pogajanj za ceno prevoza na Sumatri ni možnega, saj cene držijo dokaj fiksne (pa smo, verjemite, poskušali na različne načine…).

Tudi glede uporabe javnega prevoza je bila realnost na koncu bolj tako-tako. Tisti pravi javni prevoz (lokalni avtobus) je izven glavnih relacij kar redek in precej počasen (npr. do Tangkahana vozita le 2 avtobusa dnevno), dodatni minus pa je, da so vsi avtobusi vezani na Medan, kjer izgubljaš ure v gužvi na njegovih cestah. Povezava med Tangkahanom in Bukit Lawangom z javnim prevozom pa na primer sploh ni mogoča.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

tipična azijska tržnica, Berastagi, Indonezija

Druga varianta je organizirani turistični kombi za do 7 oseb, ki pelje, ko je poln, ure so dokaj prilagodljive, vendar se plača na osebo, kar pri 4-članski družini ni več poceni. V večini primerov je to pomenilo, da je cena za 4-člansko družino ista kot za privat avto s šoferjem, pa še nikogar ni potrebno čakati in najhitreje si na cilju. Prevoz smo si ponavadi uredili kar v guest-housu, kjer smo spali in dobiti prevoz nikoli ni bilo težko. To je na koncu pomenilo, da smo kljub želji po lokalnem prevozu po Sumatri potovali z avtom. Hkrati pa prevoz predstavlja tudi največji strošek potovanja, saj ni poceni (npr. vožnja od Tangkahana do Bukit Lawanga, 35km zelo slabe ceste, čas vožnje nekaj več kot 3 ure, stane 550.000 indonezijskih rupij (IDR), kar je dobrih 35€; prevoz iz letališča do jezera Toba, vožnja po otoku ter nato vožnja do pristanišča Singkil, skupaj 5h vožnje prvi dan ter 2h+7h vožnje drugi dan, pa 2.000.000 IDR, kar je dobrih 130€).

Malce drugače pa je s prevozi na morju do in okoli otočja Banyak. Lahko bi že od začetka izbrali speedboat – indonezijski “gliser” (v resnici plastična “banja” s 30-40KM izvenkrmnim motorjem), ki je najdražji (cena okoli 100€, odvisno od relacije) in te pripelje direktno na izbrani otok, vendar smo želeli preizkusiti vožnjo z lokalno ladjo in lokalne čolne. Ampak to je pa že zgodba za enkrat drugič…

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

prevoz z lokalno ladjo iz celine na največjo vas na otočju Banyak

Za uvod bo dovolj. Mogoče samo še nekaj besed o zdravstveni plati. Cepljenja in antimalariki so tema, kjer se mnenja stroke in popotnikov zelo razlikujejo. Pred potovanjem sva veliko prebrala, spraševala naokrog in se na koncu odločila, da ostanemo samo pri preventivi brez dodatnih cepljenj in antimalarikov. S sabo smo imeli štiri spreje proti komarjem, z različnimi sestavinami in močjo vsebnosti. V večini nastanitev so imeli mreže proti komarjem, luknje v mreži smo več ali manj uspešno lepili z lepilnim trakom, v mraku in temi pa smo bili oblečeni v svetla ohlapna oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Komarjev je bilo v resnici zelo malo. Potovanje je bilo čudovito in vsi štirje smo bili zdravi ves čas, brez kakršnih koli težav.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

mreže proti komarjem v bungalovu na otočku Palambak (otočje Banyak)

Več o potovanju pa TUKAJ.