Avstralija & Vanuatu 2020 – otok Tanna, Hot springs in tura okoli vulkana

Letošnje zimske počitnice smo preživeli na drugi strani sveta – več o celem potovanju tukaj. Na Vanuatu, na otoku Tanna smo preživeli pet dni. Glavna atrakcija otoka Tanna je aktivni vulkan Yasur, ki je najlažje dostopen aktiven vulkan na svetu, ki ga lahko obiščete – več v prejšnjem članku. Vendar pa Tanna ponuja še veliko več.  En dan po kosilu smo se v družbi še dveh prijaznih popotnikov Šveda Tommy-ja in Japonca Joshi-ja kar peš odpravili na lep pohod ob vulkanu in sicer proti Hot Springs. Iz vasi Yasur je do tja kar uro in pol hoje, pa še nazaj je potrebno priti. Tako smo bili družbe kar veseli. Hodimo in hodimo, ko naenkrat za sabo zaslišimo vrisk in krik in veliko drobcenih korakov. Za nami je teklo kar šest otrok. Bili so vsi štirje Robertovi otroci in še dva sosedova, v starosti od štiri do devet let. Smeje so nas ujeli in začeli hoditi skupaj z nami. In tako je postala naša skupinica kar 12-članska – štirje odrasli in osem nasmejanih otrok.

Hoja je bila nadvse zabavna. Samo najstarejša punčka je znala nekaj besed angleško, ostali nič. Če je bilo kaj potrebno, smo si bolj kazali, drugače pa se samo smejali drug drugemu. Otroci so tako iznajdljivi, poznajo naravo, hodijo bosi povsod in so bolj spretni kot mi v čevljih. Že od rojstva so vajeni živeti v naravi in komaj shodijo, že tekajo naokrog z mačeto v rokah. Odpiranje kokosa je ena osnovnih stvari, ki jo naučijo očetje. “Naši” otroci so nam ob poti našli tudi hrano. Izginili so v džunglo, slišala sem jih nekje na drevesu in vrnili so se z guavo v rokah tudi za nas vse 🙂

Med hojo smo tudi peli – mi slovenske ljudske pesmi, otroci pa z velikim veseljem njihove Vanuatu Tanna pesmi.

Prvi del poti vodi čez Ash Plain, to je hoja ob vznožju vulkana Yasur, ki je pokrita z vulkanskim prahom. Hoja je podobna hoji na peščene sipine in prav tako naporna. Ampak otroci so polni energije bosi tekli proti vrhu vulkana in se nato v teku “smučali” po vulkanu navzdol. Kakšna zabava.

Če bi šli čisto do vrha vulkana, bi prišli zastonj do roba kraterja, kjer bi zlahka opazovali izbruhe lave. Domačini so rekli, da so kot otroci večkrat splezali na vrh in tam igrali nogomet, saj je na tej strani še kar širok rob kraterja. Ves čas, ko smo se igrali ob vznožju vulkana, pa je “gospod” glasno bruhal in nam s širokim temnim dimom kazal svojo moč. Vmes se je pojavil tudi dež, ampak ne v obliki vodnih kapljic temveč v obliki vulkanskega prahu. Neverjetno.

Na poti smo šli tudi mimo ogromnega Banyan drevesa, ki je bil idealen za plezanje. Noro, kako velika drevesa so to in res super za plezanje.

Od vulkana do Hot Springs, ki so čisto ob morju na drugi strani vulkana, je bilo še kar ena ura hoje. Končno smo prišli v vas, kjer imajo pred vhodom visoko na drogu dvignjeno zastavo Vanuatu in spomenik Johnu Frumu, ki velja na Tanni za velikega junaka oziroma celo Boga, še posebej v tej vasi ob morju. Zakaj? Tega točno nihče ne ve. Nekoč v zgodovini se je na Tanni pojavil belec in ljudem obljubil bogastvo, hrano, obleke in hišo. Ponekod piše, da človek s tem imenom sploh nikoli ni obstajal, temveč je bil le privid ob pitju lokalne kave. Vseeno ga ljudje tu častijo in imajo celo praznik posvečen njemu.

Hot Springs je v bistvu vroči naravni izvir, kjer se vroča voda izpod vulkana meša z “mrzlo” morsko vodo, tako da se je možno namakati v tem naravnem bazenu. Zanimiva je že lokacija, saj si ves čas čisto pod vulkanom. Okrog se prosto sprehajajo mladi pujski, mi smo uživali v vroči kopeli, vulkan pa se je ves čas pogovarjal z nami. Ja, povsod se ga sliši.

Tudi “naši” otroci so se kopali z nami in uživali. Vsi smo se zabavali skupaj, čakala pa nas je še dolga pot domov. Otroci so ves čas pogledovali k črnim oblakom, ki so se pojavili na nebu in mislim, da so nam hoteli povedati, da bo nevihta. Na srečo nas je vseh dvanajst vseeno uspelo dobiti prevoz za nazaj – prvič za del poti do vulkana, drugič pa spet tik pred vasjo. Naj povem, da sta bila to edina avta, ki smo jih ta dan srečali. Še sreča, da so ljudje tu tako prijazni in vedno ustavijo. In sreča, da so tu avti, ki obstajajo, vedno veliki pick-upi, kjer nas je lahko šlo deset na prikolico in je bil prevoz rešen 🙂

Za nami je bil čudovit zabaven dan. Najbolj pa je bilo smešno naslednji dan, ko se pogovarjam z mamico otrok, ki mi pove, da otroci sploh niso povedali, da grejo za nami oziroma z nami. So samo izginili. Mamica je mislila, da so šli iskat kokos v malce oddaljeno džunglo – nobene panike 🙂 Smešni otroci. Bili so super vodiči in enkratna družba.

Prišel je zadnji dan in trenutek, da se poslovimo od prijazne Robertove družine, kar ni bilo lahko. Tu smo preživeli čudovite štiri dni in se kar navezali na ta kraj, vulkan in ljudi, še posebej na otroke. Tanna nam je sedla v srce in tu smo se počutili tako domače, da bi kar še ostali. Bilo je čudovito doživetje in če bi še kdaj prišla na Tanno, bi izbrala prav tako nočitev pod vulkanom. Doživetje je res nekaj posebnega.

Ker smo imeli let v Port Vilo šele popoldne, nas je Robert peljal na majhno plažo Blue Hole 1, nekaj kilometrov severno od letališča in smo dan preživeli  tam. Blue Hole je modra luknja v morju, obkrožena s koralami. Res je neverjetno modra in v času oseke dostopna skorajda peš, brez plavanja. Korale so lepe, velike in videli smo kar nekaj pisanih ribic in jegulj.

Plaža ima običajno vstopnino, a ker so lastniki plaže pripadniki Adventistične cerkve, kjer je sobota sveti gospodov dan, na ta dan ne smejo delati prav nič. To pomeni resnično nič, tudi pobirati vstopnine. Ob sobotah je tako dostop do Blue Hole 1 in plaže zastonj. So se pa prijazno pogovarjali z nami in smo bili na plaži zelo dobrodošli. Tudi kajak je bil v soboto zastonj na uporabo. Kokosa pa nismo mogli kupiti, ker ga niso smeli odpreti – ob sobotah res ne smejo nič delati 🙂 Res nenavadno.

In slovo od Tanne. Bila si polna dogodivščin, noro in nepozabno je bilo. Res neverjetna narava in nasmejani prijazni ljudje. Upam, da se še kdaj vidimo. Hvala. Pot nas je vodila naprej, na še en sanjski in rajski otok Vanuatu – Espirito Santo – več naslednjič.