Avstralija & Vanuatu 2020 – otok Tanna in ogled aktivnega vulkana Yasur

Letošnje zimske počitnice smo preživeli na drugi strani sveta – več o celem potovanju tukaj. Najprej smo obiskali otok  Efate, o katerem sem več zapisala prejšnjič. Naša glavna destinacija in otok, ki smo si ga najbolj želeli obiskati, pa je bil otok Tanna – mističen otok poln skrivnosti.

Na otoku Tanna smo preživeli pet dni in sicer smo prebivali v vasici Yasur čisto pod vulkanom Yasur, ki je za večino obiskovalcev glavni razlog za obisk Tanne. Ponuja pa Tanna še veliko več. Zato bom danes napisala malce več o obisku vulkana, drugič pa še o drugih aktivnostih na Tanni.

Vulkan Yasur je najlažje dostopen aktiven vulkan na svetu, ki ga lahko obiščete. In aktiven pomeni resnično aktiven, da vidiš bruhanje lave in celo središče vulkana. To je bil tudi glavni razlog, da smo mi prišli tako daleč stran, čisto na drugi konec sveta.

Nočitev smo si rezervirali v preprosti hiški na drevesu, preko AirBnB, pri Robertu in njegovi družini. Hiške so čisto nasproti vhoda na vulkan, kar pomeni uro in pol vožnje stran od letališča. Prevoz nam je nudil lastnik Robert, cene prevoza pa so kar visoke (prvotno je hotel kar 20€ na osebo, vendar smo se uspeli malce spogajati). Pa še nobene možnosti izbire nimaš, saj na Tanni javni prevoz ne obstaja. Avtomobile imajo le lastniki prenočišč po Tanni, tako da tudi teh ni veliko na otoku.

Že sama vožnja do vznožja vulkana je bila doživetje zase. Asfaltna cesta je samo na obalni cesti južno od letališča do mesta Lenakel.  Ob poti smo kupili tudi kruh in napolnili rezervo goriva.

Ko zaviješ v notranjost, se začne naravna pot, urezana v džunglo in pokrita z vulkanskim prahom, kjer brez 4-kolesnega pogona ne gre.  Otok Tanna je drugače zelo zelen. Nič čudnega, saj vulkani vedno dajejo rodovitno prst, da rastline dobro rastejo. Pa tudi dežja je tu veliko, skoraj vsak dan dežuje.

Zemlja je temno rjava, skoraj črna, tako da smo bili vsi hitro črni. In cesta je pravi izziv za šoferje, velikokrat ozka, polna globokih brazd. Prečkali smo tudi reko, ki je bila na srečo nizka. Če ne bi bila, bi pač čakali pol dneva, ker druge poti ni. Tako smo po uri in pol dosegli cilj, Yasur Village.

Naša hiška na drevesu je bila res osnovna. Noter so samo tri postelje, ki smo si jih delili. Je pa doživetje zase in s pogledom direktno na vulkan, ki se ga ves čas prav dobro sliši, ko bruha lavo. Zveni kot močna nevihta, tako da smo se morali prav navaditi, da je “samo” vulkan, ki nas pozdravlja.

Na srečo v vasi ne smrdi po žveplu. Dvorišče okoli Robertovih hišk na drevesu je čudovito. Ko enkrat prideš sem, postaneš del njihove družine in živiš tisto preprosto vaško življenje domačinov na Tanni. Tu ni elektrike, le generator, ki ga zvečer prižgejo za nekaj ur. Tu je eno stranišče in samo en preprost tuš. Voda za stranišče je deževnica. Imajo pa zelo dobro pitno vodo, ki izvira izpod vulkana in smo jo pili tudi sami. Verjamem, da je lahko pri tej naravi ta voda samo zdrava. Sicer pa druge možnosti tudi nismo imeli, saj ni nobene trgovine v bližini, da bi vodo kupili.

Robertova družina nas je takoj sprejela za svoje. Z ženo Leno imata štiri otroke. Na poti iz letališča smo v trgovini kupili žogo, tako da smo z otroki igrali odbojko in nogomet, pa igre kar tako – loviti se po igrišču je vedno zabavno. S sabo smo imeli tudi enko, tako da smo otroke naučili tudi to. Z igro se otroci vedno hitro sporazumejo, tudi brez skupnega jezika.

Že prvi dan popoldne smo šli na ogled vulkana Yasur. Vstop je direktno nasproti naših hišk na drevesu. Vstopnina je gromozanska, 80€ za odraslega, 60€ za otroka in na žalost tu ni pogajanj ali kakšne možnosti za popust. Po novem sicer imajo tudi možnost plačila s kartico, vendar v času našega obiska ni delovala nobena kartica ne za nas, ne za obiskovalce iz Avstralije. Zato boljše, da se pripravite in imate s sabo gotovino (mi smo ves denar za Tanno dvignili že v Port Villi na Efate). Ob plačilu vstopnine prejmete tudi stekleničko vode.

Tura se začne z uvodnim delom, kjer poglavar domačega plemena sprejme plemena iz ostalih držav obiskovalcev in s Tamawa lokalnim plesom prosijo vulkan za dovoljenje in zaščito pred obiskom. Poglavar nam je odobril obisk. Okoli vratu smo prejeli venček rož za dobrodošlico, prejeli navodila za varnost, čelado, varnostna očala, dežni plašč in se s pick-upi odpeljali na divjo vožnjo proti vrhu vulkana.

Z avtom prideš kar visoko. Od tam je samo še kakšnih 15-minut vzpona po urejenih stopnicah in dosežeš rob kraterja. Tu seveda bobni že bolj močno in dim se vali z večjo silo. Tudi smrdi po žveplu. V dnevni svetlobi se lava vidi bolj nežno, vendar je že samo stati ob mogočnem kraterju aktivnega vulkana, ki buta čisto ob tebi, neverjeten občutek. Že ob prvih rdečih iskricah smo vriskali od navdušenja.

Bolj, kot se je temnilo, bolj so se videle eksplozije vulkana in bruhanje lave iz centra kraterja. Sprehodili smo se levo ob robu kraterja in tako prišli še bližje centru. Ko je sonce zašlo in je ozračje postalo popolnoma temno, je bil razgled neverjeten. Težko je opisati, kakšno moč ima vulkan. Bruhajoča lava se je dvigala visoko v zrak in do roba kraterja metala koščke magme. Bili smo priča najlepšemu naravnemu ognjemetu. Pred našimi očmi je bruhal aktivni vulkan in nam kazal svojo moč. Bilo je res vau in v živo je vse še noro večje doživetje, kot pa ko to gledaš po slikah.

In vulkan je res aktiven, nova eksplozija je na vsakih nekaj minut, res pogosto. V času našega obiska je bila aktivnost vulkana na stopnji 2. Pri stopnji 3 je obisk vulkana že omejen, pri stopnji 4 pa nemogoč.

Res doživetje, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Od zdaj naprej obisk nobenega drugega vulkana ne bo več niti približno tako dober. To je bilo res popolno doživetje. Ja… hvaležna sem življenju za to mogočno doživetje.
Naslednjič pa nekaj več o Tanni nasploh, saj nam je dodobra napolnila srce in smo jo težko zapustili.