Vse barve Maroka

by

Maroko je dežela, kjer pravljice iz tisoč in ene noči doživljaš v živo: kamele in palme, ljudje zaviti v pisane rute, hiše oziroma kasbah v obliki peščenih gradov, stene sob polne preprog in mozaikov in bleščeči se čajniki, iz katerih se kadi – pa ne straši iz njih čarobni duh, ki ti izpolni 3 želje, ampak iz čajnika prijetno zadiši po slastnem metinem čaju, ki ga spretni domačini točijo s pol metra višine v majhne steklene kozarčke.

V Maroku smo preživeli 9 dni, podaljšane krompirjeve počitnice. Leteli smo Bergamo-Fez-Bergamo, v Fezu najeli avto in prevozili 2.500 km. Naredili smo dokaj klasično turo, ki nas je prve dni vodila bolj po naravi (čez prelaze gorovja Atlas skozi puščavo do sipin Sahare, pa spet nazaj do čudovitih sotesk Atlasa Todra in Dadas, mimo filmsko znanega Ait Ben Haddou in ovinek do slapov Ouzoud), v naslednjih dneh pa po mestih (pisani Marakeš, modro-belo pristanišče Essaouira, staro kraljevo mesto Meknes, rimsko mesto Volubilis in labirint uličic v Fesu).

Barve v Maroku so neverjetne, tako v naravi kot v mestih.

Ko se voziš, se paleta barv sproti menjava okoli tebe. Mesta in vasi, skozi katere smo se vozili, so tradicionalno rjave, barve zemlje. Izstopajo samo pisana in lepo okrašena vhodna vrata v kasbah. Gorovje Atlasa se odseva v vseh odtenkih rdeče (mene je spominjalo na Utah in Painted Desert v ZDA), potem pa puščava in sredi puščave naenkrat oaza – živo zelene palme, polne sočnih datljev in rodovitne njive. In nato spet puščava in zlate sipine… in malce naprej spet palme in kaktusi.

Maroška mesta pa so čudež zase. Medina, kot se imenuje stari, osrednji del vsakega mesta, je labirint uličic, v katerih se je zelo enostavno izgubiti, težje pa kaj najti. Da je zadeva še bolj zapletena, so uličice ozke, med visokimi hišami in polne stojnic. Vse skupaj je ena sama velika tržnica, kjer ne zmanjka barv in verjetno ni stvari, ki je tu ne prodajajo: pisane rute, šali, torbice, tradicionalni maroški copati babuš, oblačila, nakit z barvitimi kristali, svetleči se okraski, tradicionalna lončena posoda tadžin, začimbe zložene v stožce, dišave, olja in seveda hrana kot so vse vrste suhega sadja, oreščki in datlji. In na vsakem vogalu prijazni Maročani, ki ti ponujajo svojo pomoč tudi, če je ne potrebuješ. O tem pa v nadaljevanju drugič.

17-DSC0864013-DSC0837815-DSC0861114-DSC0853912-DSC0825611-DSC0815010-DSCF997609-DSCF992908-DSC0807807-DSC0783901-maroko vrata06-DSC0773405-DSC0756904-DSC0738803-DSC0730202-DSC07094