Spremembe cen letalskih vozovnic v letu 2023 – mit ali resnica?
Na povabilo spletnega portala 24ur.com smo odgovorili na spodnja vprašanja glede sprememb cen letalskih kart v letošnjem letu. Več v prispevku na 24ur.com:
https://www.24ur.com/novice/slovenija/poletni-leti-na-grske-otoke-tudi-do-100-odstotkov-drazji.html
Če primerjava predkoronsko obdobje (2019) in danes – za koliko so se po vaših ocenah zvišale cene letalskih vozovnic?
Po primerjavi cen za odhode iz treh med Slovenci najbolj priljubljenih letališč (Ljubljana, Zagreb, Benetke) med trenutnimi nivoji cen in nivoji cen v prvi polovici februarja 2020 in 2019 ocenjujemo, da so se cene letalskih kart v povprečju povišale za okoli 15%.
V OD leta 2020 so se od bolj priljubljenih oddaljenih destinacij najbolj podražile cene letalskih kart na Japonsko, za dobrih 35%. Za okoli 30% so se podražile tudi karte za Tajsko, , Avstralijo, Namibijo, Singapur in Južno Korejo. Letalske karte za ZDA in Kanado so se v povprečju podražile za okoli 10%, na podobnih nivojih kot pred korono pa so ostale letalske karte za Mehiko, Indijo in Kostariko.
Leti v srednjo in južno Ameriko preko ZDA so se le minimalno podražili, a zahtevajo izpolnjevanje vstopnih pogojev za ZDA (npr. obvezno cepljenje proti covid-19), cene za lete mimo ZDA pa so se v povprečju dvignile za okoli 50%,
Poleg podražitev pa imamo tudi nekaj pocenitev, predvsem na destinacije, kamor so iz bližnjih letališč na voljo novi nizkocenovni leti. Med te lahko štejemo Združene arabske Emirate, Maldive, Egipt, Islandijo, Ciper, Saudovo Arabijo, Armenijo, Jordanijo in Oman.
Znotraj Evrope so se v povprečju pocenili leti na Irsko, Norveško in druge destinacije na everu Evrope, podražili pa predvsem leti v Španijo ter v poletnih mesecih tudi v Grčijo.
Bolj kot splošnim podražitvam pa smo priča precejšnjim podražitvam v vrhuncih sezone, tako so se letos tudi do 100% podražili poletni leti na Grške otoke.
Vseeno pa po analizi sprememb cen lahko opazimo, da v povprečju podražitve niso tako velike, kot jih subjektivno dojemamo, saj jih pogosto primerjamo z res ugodnimi cenami, ki so bile za nekatere destinacije na voljo v času pandemije Covid-19 (to velja predvsem za Sredozemlje), kar pa ni reprezentativno za normalne razmere.
Kaj so v osnovi razlogi za dvig cen? Cena goriva se namreč v zadnjem času umirja, a je pogosto glavni razlog, ki ga letalske družbe navajajo za dvig cen. Ali menite, da so dvigi cen povezani tudi z dejstvom, da so prevozniki med covidom izgubili milijarde, zdaj pa je treba to nekako povrniti?
RAzlogov za dvig cen je več, med njimi pa bi lahko izpostavili dvig stroškov dela zaradi splošne inflacije in specifično zaradi pomanjkanja ustreznega kadra (pilotov in drugega osebja), povečanega povpraševanja po letih po premoru zaradi korone (t.i. Rebound travel), povišanju različnih taks/ekoloških dajatev, omejitvam v letalskem prometu (recimo letom čez Rusijo, kar je najbolj prizadelo cene letalskih kart za Daljni vzhod), ter seveda tudi dvigu cen nafte v lanskem letu.
Po svetu je od leta 2019 tudi polno licencirana turistična agencija, preko katere lahko kupite letalske karte, hotele in druge turistične aranžmaje, več informacij TUKAJ.
Cene so dvignili tudi priljubljeni evropski nizkocenovniki. Občasno je cena, ki jo ponujajo, bistveno višja od cene, ki jo ponuja nek “običajen” prevoznik (denimo Lufthansa, Iberia itd.). Kaj so razlogi za to in ali menite, da se približujemo koncu smešno poceni letom za par evrov?
Ja, ta trend je vedno bolj opazen, tako kot posledica nižjih cen s strani “običajnih” prevoznikov” kot z zviševanjem cen nizkoprevoznikov. Osebno sem tovrstne trende pričakoval, saj se je v zadnjih letih močno zmanjšala razlika v obsegu storitev (predvsem z znižanjem obsega v osnovno ceno vključenih storitev pri klasičnih prevoznikih) med tema tipoma prevoznikov in tudi v višini stroškov dela, tako da je cenovna prednost nizkocenovnikov v veliki meri izginila.
Lansko poletno sezono je zaznamoval kaos na letališčih, še posebej na Otoku in na Nizozemskem. V osnovi je bil problem pomanjkanje kadra. Menite, da so se letališča na letošnjo sezono bolje pripravile?
Letališča so vsekakor bistveno bolje pripravljena na velik promet, prav tako znajo sedaj bolje oceniti povečan obseg potnikov kot se je to zgodilo v letu 2022, ki jih je hiter porast v veliki meri presenetil. Ukrepi v to smer se vidijo tudi v uvajanju kvot na letliščih glede števila letov/potnikov. Posledično to poeni, da bo verjetno že v naslednjih mesecih prišlo do večih odpovedieltov v poletni sezoni (kot jih je npr. že najavila Lufthansa), a manj problemov na samih letališčih med samim potovanjem. Neznanka pa ostajajo stavke, ki lahko ponovno povzročijo kaos na letališčih.
Vedno več je tudi odpovedi letov. Kakšne so pravice potnikov v Evropi in tujini? V katerih primerih lahko zahtevajo odškodnino, kakšne so njihove pravice?
Pri pravicah potnikov moramo ločiti obdobje 14 dni pred in zadnjih 14 dni do leta. LEtalska družba ob odpovedi leta več kot 14 pred odhodom lahko ponudi ustrezen nadomestni let ali pa vračilo denarja, ni pa potrebe po odškodnini potniku. Če pa pride do odpovedi (zaradi krivde letalske družbe) zadnjh 14 dni pred letom pa potniku pripada tudi ustrezna finančna odškodnina, zapisana tukaj https://europa.eu/youreurope/citizens/travel/passenger-rights/air/index_sl.htm
Naš nasvet potnikom bi bil, da predvsem zelo podrobno psremljajo spremebe eltov, ki so trenutno izjemno pogoste, in tudi ob minimalnih spremembah (recimoza 5 min) ustrezno potrdijo spremebo, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da jih na letališču čaka negativno presenečenje. Tudi če ne dobijo mailov naj vsaj en mesec, 1 tedn in par dni pred letom točnopreverijo statu karte, da niso slučajno kakšnega sporočila spregledali.
Drug nasvet potnikom pa je, da naj v primeru odpvoedi posameznega leta dobro preverijo alterantive, ki so na voljo in naj se ne zadovoljijo s preprostim vračilom denarja. Pri večini eltalskih družb je namreč mogoče ob odpovedi enega leta ustrezno prilagoditi tudi ostale lete na isti karti, tako da lahko ob recimo premiku odhoda za 2 dni lahko premaknete tudi povratek za 2 dni.
Ddoatno svetujemo potnikom, naj nakupe letalskih kart opravijo bodisi preko slovenskih turističnih agencij, ki v njihovem imenu spremljajo te spremembe in jih ustrezno uredijo ali pa da kupujejo direktno preko spletnih strani letalskih družb, izgobiajo pa se nakupom preko diskontnih spletnih turistinih agencij, kjer je pogosto težko kar koli urejati po samem nakupu.
Dodatno svetujemo, naj se izogibajo kombinacijam letov na ločenih kartah, saj je lahko v tem primeru en let odpovedan/prestavljen, drug pa ne, a potnik nima možnosti, da usrezno prilagodi tudi drugi let novo nastali situaciji
Kakšni so vaši nasveti za iskanje ugodnih letalskih vozovnic? Kje iskati, na kaj naj bodo ljudje pozorni? (koliko časa prej naj kupijo vozovnico, kdaj so potovanja najdražja, itd.)
Nasveti v tem trenutku so zelo nehvaležni, saj smo marsikje priča situaciji, ki se povsem razlikuje od vzorcev, kot smo jih bili vajeni pred pandemijo Covid-19, ko je skoraj vedno veljalo, da je najbolje kupiti karto čim prej kot je možno – trentuno so namreč tudi karte za 1 leto naprej lahko že v osnovi zelo drage.
Glavni naš nasvet je zato flekisbilnost, tako glede lokacije kot termina potovanja. Če vam nek cilj/termin ni 100% nujen, poglejte tudi za alternative v podobnem terminu, ki mogoče ni med tistimi destinacijami, ki so se letos najbolj podražile.
Najdražji termini pa ostajajo enaki – poletne počitnice, Božič/novo leto kot globalno ter vse druge slovenske šolske počitnice (1. maj, 1. november, zimske počitnice) v primeru destinacij, ki so bolj priljubljene med slovenskimi gosti oz ob odhodu iz Ljubljane.
Zaključil pa bi še z nasvetom, naj nehajo ignorirati odhode iz letališča Ljubljana, v letošnjem letu so sploh za destinacije v Aziji odhodi iz Brnika pogosto ugodnejši kot odhodi iz drugih letališč v sosednjih državah.
Dobra raziskava in dobri nasveti, ampak en nasvet tudi vam – dajte drugič pred objavo si vzeti minuto časa in članek copy pastat v Word, da vam črkovanje popravi, ker tole je praktično že neberljivo (“psremljajo spremebe eltov”).