Stevardesa Nina pri letalski družbi Emirates – trije dnevi razgovorov so mi zaznamovali življenje in ga obrnili na glavo
Zakaj si se odločila postati stevardesa pri letalski družbi Emirates?
Ta odločitev je prišla spontano in brez večjega razmišljanja, saj sem se udeležila razgovora bolj iz radovednosti in si nisem nikoli mislila, da mi bojo trije dnevi razgovorov tako zaznamovali življenje in ga obrnili na glavo.
Kako je potekal izbor za stevardeso v Sloveniji?
Na Open dayu prikažejo predstavitev dela stevardese pri Emiratih in Dubaja. Potem smo oddali svoj CV in sliko in odgovorili nekaj kratkih vprašanj. Za tem so nas v primeru da so nas izbrali, poklicali za naslednje preizkuse v naslednjem dnevu. Sledile so skupinske naloge, preizkus angleščine, pisanje eseja, test psihofizičnih sposobnosti, preverjanje tvojega odziva v delikatnih situacijah. Po vsaki od teh nalog so nas ocenili in poklicali naprej za nadaljnje preizkuse. Ko smo vse to opravili so se odločili in nas zadnji, tretji dan povabili tudi na finalni intervju. Celoten izbor poteka večkrat letno v Ljubljani in Mariboru in je v angleščini.
Koliko slovenskih stevardes/stevardov leti pri letalski družbi Emirates?
Ko sem začela pred tremi leti nas je bilo okoli 40, sedaj pa mislim da že blizu 80 stevardov in stevardes.
Koliko časa si letela za letalsko družbo Emirates?
Pri Emiratih sem delala skoraj dve leti in pol.
Na koliko kontinentih si bila in koliko držav obiskala?
Obiskala sem 57 držav in bila na vseh kontinentih.
Katera država, ti je ostala v najlepšem spominu?
Najbolj mi je bil všeč Rio de Janeiro v Braziliji, zaradi tako raznolike pokrajine in odprtosti ljudi, vsepovsod se pleše in ljudje so nasmejani in prijetni, pa seveda USA: New York in rajski Maldivi itd. Težko izberem samo eno.
Kako je izgledal tvoj prosti dan, ko si bila dejansko v službi? Koliko časa si imela vmes, ko si čakala na nov polet? Si si uspela ogledati znamenitosti kraja in doživeti kaj zanimivega?
Po prihodu posadke v hotel smo bili prosti od 24 ur do 72 ur, kar je pomenilo da si si ta čas organiziral po svojih željah. Dobili smo ‘žepnino’ oziroma dnevnice v lokalni valuti, ki smo jih lahko po lastni volji koristili. Vedno sem pred odhodom na let pregledala, kaj bi želela na destinaciji početi, na primer, kje spiti kavico, ali je bil to Safari, ogled sosednjega otočka, obisk sirotišnice ali šole, glavnih znamenitosti. Neverjetno je, koliko lahko vidiš, ko se dobro zorganiziraš – tudi 24 ur je dovolj za spanec, hrano in oglede.
Recept je v organizaciji pred letom in aplikacijami, ki delujejo brez wi-fi ja oz. zemljevidom in Lonely Planetom ter Tripadvisorjem. Vedno sem si pripravila vnaprej, kaj bi rada počela na destinaciji, se večinoma potem sama odpravila na ogled oz. se mi je kdo od posadke pridružil, velikokrat pa smo se skupaj na letu odločili za kakšen izlet npr. Safari ali pa tudi kaj po predlogu potnikov. Ko si omejen na neko število ur in v tem času moraš tudi jesti in spati, se lahko tako dobro organiziraš, da v čim krajšem času poskušaš osvojiti vse znamenitosti, muzeje, da spiješ tisto slavno opevano kavo in poješ slastni burger ki si ga videl v filmu, vmes pa seveda še nakupuješ. Tako sem se udeležila kuharskega tečaja v Bangkoku, božala levčke v Južnoafriški republiki, hranila žirafe v Keniji, se potapljala na koralnem grebenu na Maldivih in hranila 150 let staro želvo na Sejšelih, se dobila s prijatelji na vseh koncih sveta, žurala v Hong Kongu, si lase strigla na Filipinih in šla s konjem na vulkan, kopala slone na Šrilanki in še in še.
Kako poteka življenje v Dubaju?
Življenje je vroče, razkošno in drugačno. Muslimanska vera zahteva kopico pravil, a hkrati je življenje sproščeno saj je celo leto poletje, v Dubaju tudi ni občutiti kakršne koli finančne krize itd. Najtežje sem se privadila na njihovo vročino, ki traja od aprila do oktobra, saj je v večini vlaga okrog 80% in temperature od 45 tja krepko čez 50. Sliši se seveda fantastično, vendar je realnost taka, da si ves čas na klimi in sicer na cca 18 stopinjah – v stanovanju, avtu, metroju, taksiju, v nakupovalnih središčih, vseh stavbah je klima celo leto. V bistvu če nisi zunaj (kjer si celo leto zelo težko), te zebe. Tako da so bile jopice in šali vedno z menoj. Mislim, da je večno sonce kar naporno za telo in zjutraj točno veš kakšno vreme te zunaj čaka, pri nas je bolj razburljivo, saj nikoli ne veš ali te zjutraj pričaka sneg, dež ali sončni žarki. Nasploh ni možnosti za veliko gibanja zunaj, razen na plažah in parkih, predvsem sem pogrešala to, da bi lahko tekla in kolesarila zunaj, šla na sprehod… Vendar je Dubaj zelo raztegnjena država z obupnim prometom, tako da je premik na drug konec cela pustolovščina in časovno in finančno zahtevna dogodivščina. Tudi Ramadan je posebno doživetje, saj od zore do mraka ne smeš jesti in piti v javnosti, in vse v Dubaju se za ta čas ustavi in oživi šele po sončnem zahodu.
Mesto praktično živi od tujcev in je zelo multikulturno, zato lahko povsod vidiš vse narodnosti sveta. Lokalci se ločijo od vseh saj so zakriti, moški v belem oblačilu imenovanem dish dash, ženske pa v črni abaji. Oni so tudi najpremožnejši in v luksuznih avtomobilih, oblačilih (tudi abaje in dish dashi so custom-made največjih svetovnih znamk), vilah in z varuškami praktično ne zapustijo doma. Rekla bi, da si kot tujec lepo sprejet, vendar boš vedno tujec. Sem bele kože, svetlih las, z modrimi očmi, angleščina ni moj prvi jezik in nisem vzgojena v muslimanski veri. Zame bi bilo odrekanja in privajanja preveliko in celo življenje tam ne bi želela preživet že zaradi vročine in narave, ki sem je vajena.
Kako si obvladovala jetlag? Kakšen nasvet?
Vedno sem se držala le tega, da sem kjerkoli na svetu odšla spat zvečer, po lokalni uri oziroma, ko je bila tam noč. Raje sem si privoščila kratek počitek, power nap, in tako imela energijo za oglede in aktivnosti.
Zakaj si se odločila za vrnitev v Slovenijo?
Z možem iz počitnic na Sejšelih prinesla domov ‘spominček’ po imenu Val.
V čem si najbolj uživala v tem obdobju in kaj ti bo ostalo v trajnem spominu?
Vse! Od tega, da je delo v angleščini in spoznaš na tisoče novih sodelavcev ter potnikov, ki imajo vsak svojo zanimivo zgodbo, do krajev ki sem jih obiskala v roku službe ali počitnic. Res krasno obdobje, ki ga za nič na svetu ne bi zamenjala in mi je dalo toliko, da sem neverjetno hvaležna za to priložnost.
Kakšni so plusi in minusi dela stevardese pri letalski družbi Emirates?
To je v mojih očeh resnično najboljša služba na svetu. Nikjer drugje ne spoznaš praktično vseh kultur in narodnosti na enem mestu, hkrati prepotuješ svet in si za to še plačan! Stevardov in stevardes je pri Emiratih cca. 20.000 in prihajajo iz več kot 160 držav sveta. Ker je Dubaj nekako center sveta in smo leteli skoraj povsod, so bili tudi potniki čisto vseh narodnosti. Moj urnik je bil od 80 do 100 ur letenja na mesec kar je bilo nekako 6 letov, ostalo so bili prosti dnevi. Na destinacijah smo bili prosti od enega pa do treh dni, v Dubaju pa tudi po 5 dni skupaj in takrat sem odletela domov oz. na mini počitnice drugam. Slabost je le v tem, da si ločen od svojih bližnjih in da zaradi raznolikega urnika zamudiš veliko rojstnih dni, praznikov, tako da sem npr. svoj rojstni dan praznovala v Barceloni, Božič v sirotišnici v Ghani in novo leto v Dubaju.
Nini lahko sledite tudi na Instagramu.