Izrael – v objemu kulturne in naravne dediščine

Približno 3500 km od naše majhne Slovenije leži prav tako majhna država, ki je v zadnjem času stalna gostja časopisov, televizije in spletnih medijev. Država, v kateri se poleg konstantnih političnih bojev, negativnih človeških lastnosti ter dogodkov, ki jih napihujejo mediji, najdejo prijazni in emotivni ljudje s smislom za začimbe. Ne manjka prečudovite zelene narave, kateri v nasprotje stopa puščava, prav tako pa je Izrael poln arheoloških ostankov. Namen tega besedila je predstaviti izbrane lepote Izraela, ki je vreden ogleda, sploh za ljudi, ki jih zanima mavrica različnih skupnosti in religij, hkrati pa tudi radi hodijo in raziskujejo naravno dediščino. Poleg tega je namen opozoriti na obsipavanje medijev z negativnimi informacijami, kar v ljudeh vzbuja včasih nepotreben strah ter neodobravanje. Resnosti izraelske in palestinske situacije ne gre zmanjševati, vendar pa kljub temu to ne pomeni, da tako v Izraelu kot v Palestini ne živijo ljudje enaki nam – željni miru, sobivanja in ustvarjanja na kulturnem področju. V času mojega bivanja v Izraelu septembra in oktobra 2014 sem spoznala čudovite, prijazne in odprte ljudi »obeh strani« in noben si ni želel ne vojne, niti ni kazal znakov aktivnega upora proti drugače mislečim.

Potniki, ki priletijo z letalom v Izrael, pristanejo na letališču v Tel Avivu, od koder so izpeljane najpomembnejše prometnice v vse konce države. Glavno mesto Jeruzalem je od Tel Aviva oddaljeno približno 55 km. Ena največjih značilnosti mesta je staro mestno jedro, razdeljeno na štiri dele in obdano z obzidjem. Številna vrata, ki nosijo s seboj svojo preteklost, nas popeljejo v jedro tega starodavnega mesta. Poleg judovskega dela, so tam še krščanski, muslimanski in armenski. Največji je muslimanski, sledita mu judovski in krščanski, ki sta približno enake velikosti, najmanjši pa je armenski. V starem mestnem jedru najdemo med enim cerkev Sv. groba, cerkev Sv. Ane ter islamsko svetišče, ki nosi ime Kupola na skali. V judovskem delu mesta se nahaja muzej nekoč obstoječega Herodovega dela mesta, ki nas popelje v čas obeh slavnih judovskih templjev. Poleg Izraelskega muzeja, sta za spoznavanje preteklosti atraktivna tudi Rockefeller muzej in arheološki vrt ob zidu objokovanja.

Zid objokovanja v Jeruzalemu.

Najsvetejši del starega mestnega jedra je za Jude zagotovo mogočen zid, ki je ostanek drugega judovskega templja. Prvi je bil zgrajen v času kralja Salomona, ki je vladal v 10. stoletju pr. n. št, porušili pa so ga Babilonci v 6. stoletju pr. n. št. Drugi tempelj je bil zgrajen v času rimskega imperija, okoli leta 40 pr. n. št. Za gradnjo drugega templja je bil zaslužen kralj Herod. Judje so se leta 66 n. št. uprli rimski nadvladi. Uporu je sledil velik poraz Judov, Rimljani so namreč pod vodstvom vojaškega poveljnika Tita zadušili upor, požgali mesto in leta 70 n. št. porušili tudi tempelj. Reliefne podobe judovskega poraza in padca Jeruzalema so prikazane na Titovem slavoloku, ki se nahaja v Rimu. Danes je levi del zidu namenjen moški populaciji vernikov, desni pa ženski. Vzdušje ob zidu je neverjetno, saj verniki predano molijo, se zibajo in berejo psalme.

Arhitekturni ostanki naselbine na Masadi.

V bližini Mrtvega morja se nahajajo številna arheološka najdišča, vendar med njimi izstopa Masada. To je zapuščena naselbina, ki leži na vrhu platoja, s katerega se nam razpira pogled na Mrtvo morje in pusto puščavsko pokrajino. Zgrajena je bila v času kralja Heroda, ki je bil, kot je bilo že omenjeno, zaslužen tudi za gradnjo drugega templja v Jeruzalemu. Na plato je možno priti po več peš poteh in z vzpenjačo. Najbolj priljubljena je kačja pot, ki je, kot pove njeno ime, zavita in dolga. Arheologi so od leta 1838, ko so naselbino prvič identificirali, odkrili ostanke obrambnega zidu in stolpov, sinagogo, prostore za shranjevanje živil, kopališče in številne druge stavbe. Med vsemi izstopata severna in zahodna palača. Poleg zgradb, so našli tudi drobne predmete prebivalcev, ki kažejo na njihovo kvalitetno življenje, kljub dejstvu, da so živeli sredi puščave na 400 m visokem platoju. Med temi predmeti izstopa par odlično ohranjenih usnjenih sandalov, bronaste in keramične posode ter zvitki, iz katerih se je dalo razbrati besedilo. Razcvet so omogočale cisterne z vodo, ki so se napolnile v času padavin in prebivalce preskrbele skozi sušni del leta. Konec bivanja na Masadi pa je po poročanju Tita Flavija Jožefa iz 1. st. n. št. veliko bolj črn kot kažejo materialni ostanki, ki so jih pustili ljudje za sabo. Jožef je v svojih knjigah razkril žalostno zgodbo o skupinskem samomoru prebivalcev, ki so raje pokončali drug drugega, kot da bi padli v roke Rimljanom. Zgodba s strani arheologov ni bila potrjena, vendar pa kroži med ljudmi in privablja turiste.

Zvedavi skalni pečinar se je malo pred slikanjem okrepčal z listi na drevesu.

Nekaj deset minut stran od Masade, proti kraju Ein Gedi, se nahaja naravni rezervat, ki je le eden izmed mnogih pod okriljem izraelskega organa za naravo in parke (The Israel Nature and Park Authority). Park je zanimiv posebej zaradi svoje lokacije, saj ga obdaja puščavska pokrajina, prav tako je v bližini Mrtvo morje. Na poti po parku naletimo na številne slapove, ki dajejo občutek, da se nahajamo v pragozdu. Rastlinje je bujno, zeleno in v stalni rasti. Poleg rastlinja nam v oči padejo tudi živali, ki se prosto sprehajajo, prečkajo poti, pijejo vodo iz naravnih bazenov, ter plezajo po drevesih. Ljubki glodavci skalni pečinarji opazujejo obiskovalce, se sončijo in skrbijo za hrušč. Park je domovanje tudi kozorogom in rdečim lisicam, na obisk pa pridejo tudi hijene in volkovi.

Pisana ponudba za nežnejši spol iz turškega bazarja v Akru.

Na severu Izraela se ob Mediteranskem morju nahaja mesto Akre. V njem najdemo ostanke rimskega akvadukta in luke, tunele, ki so jih naredili templjarji ter majhno Jezzar Pasha mošejo. V mestu ne manjka niti bazar, ki je razdeljen na več delov, tudi turškega. Človek se izgubi med vsemi omamnimi začimbami in čaji, ne manjka pa tudi nakita ter ugodnih, vendar modernih oblačil. Ob tem naj omenim tudi tržnico, ki se nahaja v starem delu Jeruzalema, kjer človek ob mnogih majhnih trgovinicah, spominkih in vztrajnih prodajalcih prav tako z lahkoto izgubi vse svoje čute o presoji. Cene se nižajo in višajo, prodajalci pa iz trgovinic nosijo »kvalitetne kose, narejene posebej za vas v Izraelu« in tiste, ki se »podajajo ravno na vašo barvo oči.« Stalne gostje ulic, ne samo v Akru, so tudi mačke, ki iščejo obroke po smetnjakih in se prijazno dobrikajo mimoidočim.

Sončni zahod v Tel Avivu.

Pašniki ob mestu Katzrin, na katerih se pasejo konji. Mesto se nahaja na Golanski planoti, ki je priljubljena točka za ljudi, ki se radi rekreirajo s hojo v naravi

Avtorica besedila in slik: Anteja Tomašič

Bi tudi ti rad delil svoje popotniške vtise in izkušnje z našimi bralci? Kontaktiraj nas na info@posvetu.si.