Čajanka s sloni in opicami – potopis Šri Lanka, 3. del

by

Res da smo imeli prve dni potovanja po Šri Lanki šoferja, ki nas je hotel razvajati, toda nekako se mu nismo najbolj pustili. Vedno znova smo bili polni idej, kaj vse bi še želeli videti in početi, da nam je komaj sledil. Ja, mogoče res nismo najbolj običajna 4-članska družina z majhnima otrokoma in naši dnevi na potovanju so res vedno polni.Skorpion

Ob 8h zjutraj, ko smo zapuščali Kandy, smo vedeli, da nas čaka naporen dan, toda vseeno se nismo mogli samo peljati mimo lepega botaničnega parka, za katerega nam je uradno zmanjkalo čas. Dajmo, ustavimo se tukaj, vsaj za eno uro. In smo se. To je bilo čudovito jutranje prebujanje s sprehodom med palmami, tekom po ogromnih zelenicah, iskanjem cvetja vsem možnih barv in plezanjem po enkratnih drevesih vseh velikosti in oblik. Za piko na i pa smo našli še škorpijona, ogromnega, z našpičenim visoko dvignjenim repom.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Pot nas je naprej vodila proti visokogorju in čajnih plantažam, najprej mimo Ramboda Falls. Že doma sva si predstavljala, da bomo šli tu hodit do slapa. Toda šofer je bil nad našo idejo čisto šokiran, saj naj pot ne bi bila primerna za turiste. Vseeno sva vztrajala in nam pridobila dodatno uro, da vsaj poskusimo priti do slapa. Pot je bila res slaba, zelo zaraščena, skozi džunglo, ampak smo vsaj dobili stik s pravo naravo, tako da sta tudi otroka začutila, kaj v resnici pomeni džungla. Videli smo opice, divje rastline in lepe rože, a do slapa nam ni uspelo priti, je bil res predaleč.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Po slapovih pa naprej vožnja čez hribe. Tu smo bili na 2.000 metrih nadmorske višine in povsod okoli nas čajne plantaže, ki so jih zasadili Angleži. Vreme pravo angleško – prijetno, nič vroče, vse sivo, megleno in deževno. Ustavili smo se v tovarni čaja, kjer nam je lokalni vodič razložil cel postopek pridelave šrilanškega čaja, ki je znan kot najboljši na svetu. Sledila je tudi degustacija in res je odličen. Čaj na plantaži pobirajo nabiralke čaja, po večini Tamilke in to vse ročno. Za 1kg čaja potrebujejo 5kg svežih lističev. Mi, raziskovalci, kot smo, smo se hoteli sprehoditi tudi po plantaži čaja. Ta ideja šoferju spet ni bila všeč, češ da je tam velika verjetnost, da dobiš kakšno pijavko. Pa smo šli vseeno, si čajevec ogledali čisto od blizu, nabrali nekaj lističev za spomin in zapustili plantažo brez pijavk v nogah.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Sledila je nova dogodivščina, baje obvezna sestavina potovanja po Šri Lanki: vožnja z vlakom in to s karto za 2.razred. Izbrali smo si pot od Nano Oye do Elle, saj naj bi bili pogledi na plantaže čaja in okolico iz vlaka veliko lepši kot iz avta. Vlak naj bi s postaje odpeljal ob 15:55. Vedeli smo, da vlaki ponavadi zamujajo. In spraševali smo se, le koliko bo zamujal naš? 10minut? 20minut? Sedeli smo na postaji in čakali… in čakali… in čakali… Vlak je prispel ob 17:20, z uro in pol zamude. Ampak se je splačalo, saj je vožnja z vlakom res doživetje. Vsa okna in vrata vlaka so kar odprta, vlak pa tako počasen, da se lahko kar med vožnjo stegneš ven in poslikaš pokrajino. Kakšno uro in pol smo uživali v pogledih na divji gozd, osamljene hišice, njive v terasah na nemogočih predelih, slapove, čajeve plantaže na eni strani in divje kanjone na drugi strani.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

V Ello smo prispeli že v trdi temi. Prijetno mestece, ravno pravšnje za večerni sprehod in uživanje ob okusnih naravnih sokovih, koktelju iz pasijonke in popolnem šrilanškem curriju.

Zjutraj smo spet poskrbeli za rekreacijo – čakal nas je pohod na Little Adam’s Peak. Lepo urejena pot nas je vodila proti vrhu mimo čudovitih čajnih plantaž povsod okoli nas. Hodili smo kakšnih 45minut, zadnji del bolj vzpon po stopnicah vdelanih v hrib, ampak uspelo nam je in bili smo prvi, ki smo osvojili vrh to jutro. Razgled pa čudovit: okoli nas še višji vrhovi, kanjon s čajevimi plantažami in Ella Falls na eni strani, v daljavi pa čudovita riževa polja in ravnina vse do Udawalawe nacionalnega parka, kamor nas je pot vodila naprej.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Udawalawe je manjši nacionalni park, ki turistično ni toliko znan, zato je tudi pristal na našem seznamu. Res si nismo želili na safari v vrsti džipov, kot se to dogaja v bolj znanih parkih. In Udawalawe nas je navdušil. Videli smo ogromno različnih živali: slone, bivole, pelikane, kameleona, legvana, mladička krokodila, volkove in ogromno vrst ptic vseh možnih barv in velikosti – od tukana in pava do majhnih pisanih tropskih ptic. In slonov je bilo ogromno. Prišli so čisto blizu, cele slonje družine, obirali listje z dreves in se niso dali motiti. Občutek, ko tega velikana vidiš tako od blizu in to na prostosti, v njegovem naravnem okolju, je res neverjeten. Safari je trajal več kot 3 ure, minil pa kot bi mignil.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Naslednjič pa vse o morju, peščenih plažah in o tem, kako nam je bilo všeč potovanje z javnim prevozom – avtobusi, vlakom in tuk-tuki.

Vse slike so narejene s fotoaparatoma Olympus OM-D EM-1 in TG3, ki ju je posodilo podjetje Avtera.