Po svetu okoli sveta – Singapur

prejšnji prispevek: Layover Abu Dhabi

Singapur, sobota, 2.5. 2015

Zaradi več kot treh ur zamude pri odhodu iz Abu Dhabija smo v Singapur prileteli šele po polnoči po lokalnem času, tako da smo se do mesta namesto s podzemno železnico morali odpeljati s taksijem. Pred več kot 15-imi leti je bil prav Singapur moj prvi stik z Azijo in zanimalo me je, ali se je mesto v vsem tem času kaj spremenilo oz. bolje – sem se v vsem tem času kaj spremenil jaz in moja pričakovanja. Leta 1999 sem bil kot povsem neizkušen popotnik kar malo šokiran, saj sem po opisih iz knjig pričakoval sterilno, evropsko mesto, vsaj v Little India pa doživel pravi kulturni šok ob odplakah, ki so takrat še tekle po zanemarjenih stranskih ulicah. Tokrat smo imeli nočitev rezervirano v kitajski četrti (Chinatown), polovica ekipe je spala v modernem butičnem hotelu Naumi Liora, ostali trije pa v bližnjem hostlu Fernloft. Po prevzemu sob smo se odpravili na raziskovanje nočne ponudbe mesta. Na srečo je v bližnjem Hawker centru Maxwell kljub drugačnim informacijam iz interneta tudi po 1h ponoči še delovalo nekaj »stojnic« s hrano, tako da smo se kar na slepo vrgli v preizkušanje lokalnih specialitet. Hawker center je singapursko ime za neke vrste tržnice, kjer je na sredini veliko miz in stolov, ob robu pa kioski s poceni in okusno ulično hrano.

Hawker center Maxwell Road

Chinatown

Poleg hrane nam je prijazni prodajalec prodal še mala piva po za Singapur zelo ugodnih 4 SGD (2,5 EUR), medtem ko nam velikih po njegovih besedah ne sme prodati (?!?), verjetni razlog smo opazili v bližnji 24h odprti trgovini 7-Eleven, kjer je bil nad polico z alkoholnimi pijačami objavljen napis, da od 1.4. 2015 prodaja alkohola ponoči ni več na voljo :(. Ko smo napolnili trebušček s prvo pravo azijsko hrano na tem potovanju smo se še povsem budni odpravili v bližnji povsem poln lokal z glasno glasbo, a smo po eni pijači hitro ugotovili, da klientela ni po našem okusu in jo ucvrli ven 🙂 se še malo sprehodili po mestu in malo pred četrto uro popadali v postelje. A za naju z Romanom (preostanek ekipe je šele pozno popoldne letel v Kuching, Borneo, Malezija) je bilo spanja le za vzorec, saj sva imela že ob 12h let iz Singapurja v Yogyakarto (Indonezija), pred tem pa sva si hotela še na hitro ogledati mesto ob sončnem vzhodu. Malce po šesti uri zjutraj, po manj kot dveh urah spanca, sva si tako na pultu recepcije hostla že mazala kruh z marmelado, nato pa sva se še v polmraku peš odpravila proti Marina Bay in simbolu Singapurja – skulpturi Merlion (pol lev/pol riba). Kljub deževni napovedi je bilo jutro na srečo še suho, le v ozadju so se že kazali črni oblaki, kar je poskrbelo za precej lep in dramatičen sončni vzhod, kmalu po njem pa se je ulilo kot se lahko ulije le v tropih in v zavetju podhodov in galerij sva se nekako prebila do postaje podzemne železnice. Na letališču sva tako imela dovolj časa, da sva si v loži privoščila še dober »brunch«, večji počitek pa je preprečilo spoznanje, da mi je na povsem novem fotoaparatu odpadel sprožilec 🙁 Na srečo sem našel vse dele in s pomočjo klasičnega »flajštra« opravil operacijo, ki bo upam zdržala do konca tega potovanja… Na dokončen vtis o Singapurju pa bo očitno potrebno počakati na naslednje snidenje (do katerega pa tokrat ne bo minilo 15 let ampak le dobra dva dneva).

Singapur Marina Bay Sands

nadaljevanje: Indonezija / Malezija

Prevožena razdalja:

• taksi: 25 km (skupaj 347 km)
• vlak: 20 km (skupaj 20 km)
• letalo: 0 (skupaj 10319 km)

————————————————————————-

Stroški:

• taksi letališče Changi Singapur – center (Chinatown) 60 SGD/40€ (za 6 oseb, na osebo 6,6€)
• večerja + pivo Maxwell Road Hawker Center 7,5 SGD/5€
• pivo v nočnem lokalu v Chinatown 12 SGD (8 EUR) – luksuz
• nočitev + zajtrk hostel Fernloft 20 SGD / 13,3€
• metro center – letališče 2,3SGD / 1,5€
• kosilo + pijača Vip Loža Letališče Singapur – brezplačno za lastnike Diners kartice

————————————————————————-

Tabela stroškov:

Opomba: Stroške bom vodil za sebe osebno, skupne stroške (npr. nočitev v večposteljni sobi, skupni prevoz, ..) bom delil glede na število oseb. Na ta način bom zagotovo nekaj privarčeval, a tudi za solo popotnika strošek ne bi smel biti večji za več kot 100€. Upošteval bom javne cene za vse storitve, ki jih bomo mogoče dobili s popustom na račun promocije na naši strani, tako da bo končni znesek primerljiv s stroškom vsakega od vas. V celotni strošek ne bom upošteval stroška zabave (npr. alkohola, ki je v nekaterih državah precej drag, vstopnin v nočne lokale, iger na srečo, dragih adrenalinskih aktivnosti in drugih ekscesov, ki si jih bom mogoče privoščil na poti, a niso del osnovne turistične ponudbe) ter stroška nakupov (npr. spominkov, oblek, tehnike, …), bom pa dodatno vodil tudi to statistiko.