Dominikanska Republika – zakaj, kako in kaj je tisto najboljše?

Današnji članek bom začela s vprašanjem, ki nam ga je zastavila popotnica iz Združenih držav Amerike v enem od hostlov, kjer smo prespali na našem potovanju: »Zakaj ste se odločili, da potujete ravno v Dominikansko Republiko?«  Hmm, zanimivo vprašanje, odgovor pa je bil jasen kot iz topa: »Zaradi poceni letalskih kart« (leteli smo iz Barcelone v tej akciji za 173€ (povratna), skupaj z letom do Barcelone plačali 215€)

»Ha, zanimivo, je rekla Američanka: » ravno včeraj sem isto vprašanje postavila paru iz Nemčija in sta mi odgovorila isto.«

morska zvezda – Saona

Ja, letalske karte na Dominikansko so iz Evrope letos res poceni in glede na to, da poleti morja skorajda nismo videli, smo se odločili, da krompirjeve počitnice preživimo na vročih Karibih.

Leteli smo v Punta Cano, znano turistično destinacijo, polno all-inclusive resortov, ki so skorajda prekrili obalo. Ker nam ta način turizma nekako ni blizu, smo raje rezervirali avto in se odločili, da kotičke Dominikanske Republike raziščemo sami.

Zakaj torej potovati na Dominikansko Republiko? Kaj so bile tiste dobre strani potovanja?

1. Enostavnost potovanja z najetim avtomobilom – Avtomobil smo najeli preko posrednika Billiger-Mietwagen in končnega posrednika Thrifty. Seveda so nam na okencu na letališču želeli prodati še dodatna zavarovanja in bili kar užaljeni, ko smo vztrajali na naši opciji, vendar nam je uspelo odbiti avto brez doplačil. Ceste na otoku so presenetljivo kvalitetne, z dobrim asfaltom in celo promet poteka dokaj urejeno. Ko bereš del o cestno prometnih predpisih v Lonely Planetu za Dominikansko pravijo, da pravil ni, toda po naših izkušnjah, je promet potekal veliko boljše kot v sosedni Italiji. Verjetno največji izziv sta bila vhod in izhod iz glavnega mesta Santo Domingo, kjer se promet res zgosti, vendar smo tu v centru vnaprej rezervirali hotel z lastnim varovanim parkiriščem in tako rešili eventualne težave s parkiranjem in varnostjo avta.
2. Čudovite rajske plaže na otoku Saona in polotoku Samana – Plaže so res rajske, s palmami, belo mivko in turkiznim morjem. Na vsaki plaži se najde tudi kakšna restavracija, kjer ti na žaru spečejo sveže ribe, gambere ali hobotnico ter postrežejo pina colado v svežem ananasu. Tudi cuba libre dobiš kjerkoli.
   
3. Divja pokrajina okoli mesteca Jarabacoa in slap Jimenoa I – Vožnja skozi gorsko pokrajino in tropski gozd je precej drugačna od plaž in obale, vendar čudovita. Hoja do slapa Jimenoa I pa je kot sprehod skozi Jurski park, kjer manjkajo samo še dinozavri. Nekaj prizorov iz tega filma naj bi resnično snemali tu. Zagotovo ena najlepših točk potovanja.
   
4. Stari del glavnega mesta Santo Domingo, Zona Colonial – Zona Colonial, prvo evropsko mesto v Amerikah, je zelo lepo urejena, polna parkov, uglednih palač in pomembnih stavb še iz časov Krištofa Kolumba. Glavni del pa predstavlja peš cona, ulica, ki je polna stojnic, pisanih karibskih slik, barov in restavracij. Plaza de España pa nas je zvečer očarala še z nastopi glasbenih skupin in plesalci, ki so boke premikali v energičnih ritmih merengeja. Po mestu smo se sprehajali skoraj pol dneva, tudi zvečer v temi in počutili smo se popolnoma varne in sproščene.
   
5. Destilarna ruma Barcelo – Za 15$ na odraslega (otroci zastonj) so nam v destilarni brez predhodnega dogovora organizirali turo. Ogledali smo se skladišče, sode, kjer rum starajo, predstavili so nam proces pridelave ruma in pakiranja. Muzej prikazuje, kako so rum pridelovali včasih. Ob turi odrasle počastijo z odličnih koktajlom, otroke pa s sokom. Tura pa se zaključi še s pokušino treh njihovih najboljših rumov oz. celo štirih. In povedano po pravici, nam je bilo le tu žal, da potujemo samo z ročno prtljago – rum so prodajali po ugodnih cenah, kvaliteta pa je res odlična. Priporočamo.
   
6. Cigare – Ste vedeli, da je Dominikanska republika (daleč) največja svetovna proizvajalka cigar? Zgodovina izdelovanja cigar na tem otoku je sicer relativno mlada – po kubanski revoluciji leta 1959 in kasnejši nacionalizaciji večine tovarn in delavnic, ki so na Kubi izdelovale cigare, se je veliko njihovih lastnikov in mojstrov izdelovalcev cigar preselilo v Dominikansko republiko in s sabo prineslo tudi sadike kubanskega tobaka. Idealno mesto za njihovo rast so našli v dolini Cibao, tako da je sedaj v okolici mesta Santiago de Caballeros polno manjših in velikih delavnic, kjer si lahko ogledate proces izdelave v živo. Na vzhodu države v predmestju mesta La Romera, slabo uro vožnje od turistične Punta Cane pa je največja svetovna tovarna za ročno izdelavo cigar, Tabacalera de Garcia. Ogled same tovarne v času našega obiska žal ni bil možen, ampak so nas napotili v nekaj km oddaljen center za obiskovalce Cigar Country Stores, kjer smo si lahko ogledali proces izdelave cigar in seveda v trgovini kupili tudi nekaj ozimnice za domov 🙂
7. Empanadas kar tako ob poti – Te smo si privoščili večkrat, kar ob poti. V majhnih vasicah, kar na ulici imajo postavljeno stojnico, kjer empanade napolnijo ponavadi s piščančjim mesom in jih cvrejo v vročem olju. Vedno so bile odlična, zelo okusna malica in še zelo poceni.
   
8. Nastanitev Jarabacoa Mountain Hostel v mestecu Jarabacoa – Dostop do hostla je sicer po makedamu in malce zapleten, da se na poti vprašaš, ali se sploh vozimo prav? Ko prispeš, pa je nastanitev luksuzna, izredno čista, prostorna in z urejenim vrtom. Nastanitev, ki nikakor ni podobna hostlu in močno presega nivo celo dobrih nastanitev v Dominikanski Republiki, po smešno nizki ceni. Če boste kdaj potovali tod mimo, toplo priporočamo.

Kaj so bile tiste slabe strani oz.razočaranja potovanja?

1. Samo španščina, nič angleščine – Najina napaka, lahko bi se bolj potrudila in si pred potovanjem vzela več časa za učenje španščine. Toda priznam, razvadila naju je Mehika in Jukatan, kjer so ljudje v večini govorili dovolj angleško, da smo se vse sporazumeli. Na Dominikanski angleško ne govori nihče, nikjer – ne v hotelih, ne v trgovinah, ne v restavracijah, celo na letališču ob prevzemu avtomobila ne. Bil je kar šok, ker tega res nisva pričakovala. Če bi potovala na Dominikansko še enkrat, bi učenju španščine zagotovo posvetila več časa.
2. La Piscina Natural, Bayahibe – Kako lahko za sanjski rajski zaliv v narodnem parku rečem, da je razočaranje? Tu živijo čudovite morske zvezde, ki so bile moj glavni razlog, zakaj sem si želela na Saono. Videla sem sanjske slike na internetu, ko so se ljudje kar na plitvini slikali s temi čudovitimi morskimi zvezdami. Resnica pa je nažalost prav kruta. Mi smo se v zaliv pripeljali z lokanim ribičem. Zaliv pa je bil nabito poln ladij, ki hotelske turiste peljejo tja mimo na enodnevne izlete. Na stotine ladij, glasna glasba na maksimum, turisti v vodi s kozarci polnimi alkohola in selfi stiki v rokah. Vse skupaj nažalost izgleda bolj kot žurka na maturanskem izletu in ne narodni park. Morske zvezde nikogar sploh niso zanimale. Uboge živali pa so trume turistov in ladij očitno tako prestrašile, da jih na plitvini ni več. Videli smo jih na globji vodi, kjer imajo vsaj malo miru. Priznam, da me je v tistem trenutku vse minilo… Kaj delamo ljudje na Zemlji… žalostno.
   
3. Komarji in mušice (sand-flies) v pesku na otoku Saona – Po preživelem večeru in noči na Saoni, nam je postalo jasno, zakaj so tu samo enodnevni oz. nekaj-urni turisti. Na otoku smo bili edini gostje, ki smo na otoku prespali. Gostitelji so nam pripravili romantično večerjo pod palmami na plaži, toda nadležne mušice, ki so nas obletavale dobesedno v rojih, so bile skorajda nevzdržne. Ista zgodba se je ponovila zjutraj ob zajtrku. Še prej kot smo prvotno planirali, smo zapustili rajski otok, ostali pa so deljeni spomini in srbenje po celem telesu še cel teden ali celo več…
4. Cene hrane in pijače v Punta Cani in na letališču ter cene turističnih storitev – To je pa noro! Saj smo pričakovali višje cene, glede na to, da je tu 90% turistov, ki grejo le v hotelski resort, toda vseeno je šok, ki moraš za pol-litrsko steklenico vode plačati 3$, navaden hamburger stane 10$ in košček pice 7$. Nateg, sploh na letališču, ko druge opcije kot drage ali še dražje res nimaš. Tudi vse cene turističnih storitev, enodveni izleti, rafting, zip line in podobne aktivnosti, so zasoljene in postavljene ciljni skupini all-inclusive hotelskih turistov. Še lokalni ribiči začnejo s tako visokimi cenami, da na koncu s pogajanji zbiješ ceno na pol, pa jo še trikrat preplačaš. Bogat turizem postavlja nerealne in povsem nenormalne meje… Mi smo naš pogovor o ceni vedno začeli s stavkom: »Nosotros no somos gringos… No tenemos mucho dinero«.
5. Sanjske plaže vendar žal skorajda brez koral, ribic in snorklanja – Zelo optimistično smo s sabo nosili maske in dihalke, vendar je možnosti za snorklanje v Dominikanski zelo malo, sploh z obale. Nekaj koral, ribic in želve smo sicer videli s plaže Playita na Samani, drugje pa je bilo morje prazno.
   

Dominikanska je zanimiva, z avtom enostavna za potovanje in se za enotedenski odklop in sprostitev vsekakor splača.