Kaja Pogačar: »V tujini me drugačne kombinacije okusov navdihujejo«
Kaja Pogačar zase pravi, da je že od malih nog čutila, da je ustvarjanje v kuhinji nekaj čarobnega. Še posebej, ko je opazovala prababico, kako z največjo skrbnostjo in ljubeznijo pripravlja hrano za najbližje. Zaključila je študij komunikologije, a je v njej že tekom študija in desetletnih izkušenj v medijskem svetu vse bolj gorela želja po kuhanju. Močno je verjela, da na ta način ljudem lahko ponudim nekaj več. “Pogumno sem takratno začrtano pot – nadaljevanje študija opustila in se podala na pot svojega poslanstva. Na pot, ki sem jo od nekdaj že čutila in jo poimenovala Ščep ljubezni. Pri svojem delu združujem znanja s področja fotografije, komunikologije, veščine vodenja, življenja in tudi meditativnih tehnik. Kuhinja mi predstavlja polje neskončnih možnosti, ustvarjalnosti in kreacij. Vsakodnevnemu ustvarjanju v kuhinji se posvetim z vsem srcem, ljubeznijo, strastjo in spoštovanjem do narave. Kuhanje je prenos energije, hkrati pa čutim in močno verjamem, da preko svojega dela prispevam k bogatejšemu izkustvu posameznikovega sobivanja,” svoje poslanstvo opisuje Kaja.
Ker je avanturističen tip človeka, zelo rada potuje. Pravi, da potovanja širijo njena obzorja in duha in jo peljejo na pota odkrivanja še nepoznanih različnih kotičkov sveta, življenj, kulinarik in kultur. “Potovanja me notranje obogatijo, še bolj obarvajo življenje. Predstavljajo mi nove inspiracije, navdihe in me podprejo tudi v kreativnosti v kuhinji, saj na poti spoznavam nove jedi, sestavine in kombinacije,” pojasnjuje Kaja. Zato so tudi njena potovanja malo drugačna. Vedno potuje tako, da spoznava lokalne ljudi in kulinariko. “To pomeni, da (p)okušam ogromno raznovrstne hrane, vedno pa se še učim kuhanja od lokalnih ljudi. Močno se strinjam, da je pomemben tudi tistih oddih z veliko začetnico. Predvsem, da si človek spočije glavo, telo in dušo. Sama na potovanjih vedno kombiniram počitek z odkrivanjem neznanega,” svoj način potovanja opisuje Kaja.
V tujini odkriva okuse in druge kombinacije ji dajejo navdih: “Nekaterih bolj eksotičnih sestavin pri naš seveda ne moremo dobiti, vendar razmišljam o teksturah, okusih, vizualnosti jedi, pa tudi o tem, kako bi lahko sama s sestavinami, ki jih imamo na voljo v Sloveniji, prišla do podobnega učinka.”
Potovanja so zanjo tako kulinarično doživetje, avanturistično popotovanje in tudi sredstvo za osebno rast: “Na potovanjih, predvsem tistih, v nam bolj oddaljene kraje, se človek mnogokrat sooča s svojimi strahovi. Tudi sama sem se. Predvsem se ti izostri intuicija, še posebej, če potuješ sam. Takrat si odvisen od sebe, svoje iznajdljivosti in vsega, kar si do sedaj vedel in poznal. S potovanji premikaš svoje meje poznanega, se učiš potrpežljivost in sprejemanja vseh vrst – situacij in ljudi, ki ti jih življenje prinese nasproti.”
KAJINA ZGODBA
Ko sem že ravno govorila o strahovih, naj opišem enega, s katerim sem se tudi sama soočila. Ko sem potovala po Indiji, sem si preko spleta rezervirala hišico v džungli v Agondi. Rezervirala sem tako, ki je bila na tleh. Ko sem prispela tja, mi je pripadala hišica na drevesu. Okna so bila odprta, kopalnica spodaj, brez strehe. Takrat sem občutila prvinski strah pred kačami, ki so seveda skupaj z nami tudi bivale na ekološkem posestvu. Najprej so me opozorili pred strupenimi gosenicami, ki sem ji po svoji lestvi do kopalnice, na svoji poti srečala kar nekaj. Komaj sem zaspala prvo noč. S svetilko sem preverila pod posteljo, če se tam slučajno kaj skriva. Ko sem se prepričala, da ni nikogar tam, samo jaz in tiha noč, sem mirno zaspala. Sredi noči pa zaslišim čuden zvok, ki me nenadoma zbudi. Zvok, ki mi je bil sicer znan, vendar ga takrat, ob tistem hitrem bitju svojega srca, nisem prepoznala. In kar naenkrat nekaj skoči skozi okno moje hišice na drevesu. Bila sta tema in zvok top. Skoraj me je zadela kap, ko sem jo zagledala. Ni bila kača, temveč izgubljena mucka, ki je se čudežno vrnila domov in našla pot nazaj do ekološke vasi. S kačo sem se soočila nekaj dni kasneje, na plaži, kjer sem plavala. Z neizmernim spoštovanjem do kač, je bil strah do njih tam tudi premagan.
Sem Petra Znoj, diplomirana novinarka in takrat, ko ne raziskujem za medije, raziskujem nove kraje. Potovanja so od nekdaj del mojega življenja in ena mojih največjih ljubezni. Naučila so me, da je v življenju vedno najboljše početi tisto, v čemer uživaš.