Petrin blog: Moja prva novoletna jelka in božič z mojo družino
Sem Petra Znoj, diplomirana novinarka in takrat, ko ne raziskujem za medije, raziskujem nove kraje. Potovanja so od nekdaj del mojega življenja in ena mojih največjih ljubezni. Naučila so me, da je v življenju vedno najboljše početi tisto, v čemer uživaš.
Ker sem zadnjih 10 let tako samozavestno in samostojno potovala po svetu, sem se odločila, da je morda pri rosnih 27tih že čas, da se odselim od staršev in zaživim samostojno. In sedaj imam svoje čudovito, novo stanovanje, v katerem živim povsem sama. Stanovanje, v katerem lahko vse leži točno tako, kot sem ga razmetala, ker se nihče ne vtika vanj. Stanovanje, ki je urejeno točno tako, kot to želim jaz. In stanovanje, v katerem imam kar naprej prazen hladilnik in v katerem zapiram radiatorje, da prihranim pri elektriki.
In letos sem se odločila, da si v tem duhu samostojnosti kupim svojo prvo novoletno smrečico. Sicer sem si želela, da bi bila naravna, ampak so me moji prijazni prijatelji opozorili, da bom mogla zares veliko pometati, saj ji bodo odpadale iglice. Zato sem kupila umetno, jo prinesla domov in okrasila. 1,85 je visoka in je najlepša novoletna smrečica v Zadobrovi.
Tako je počasi prišel tudi predbožični večer in ker (na žalost) nisem kupila karte za Šri Lanko, sem bila najavljena pri mami. Zavila sem vsa darila in vse odpravila. Ko sem prišla je bilo vse skupaj že v polnem zamahu. Brat je nosil hrano (ogromno hrane!) ven iz avta, bratova punca je okraševala novoletno smrekico, pri čemer sem ji pomagala.
Potem so počasi prišli vsi in smo jedli, se pogovarjali, slikali s polaroidnim fotoaparatom, ki ga je prinesla s seboj Lara, punca drugega brata in se imeli neverjetno lepo. Zares sem uživala in bila samo enkrat kregana, da ne znam pospravljati za seboj.
Zato se bom na tem mestu pokesala, ker sem “pizdila” čez svojo družino, saj so zares nekaj posebnega. Kljub mojim vzponom in padcem in že več kot petletnim iskanjem same sebe, še vedno najdejo potrpljenje, da me ne obsojajo, da me ne sprašujejo, kdaj se bom poročila in imela otroke in da me spodbujajo v mojih nenehno spreminjajočih se načrtih. Mimogrede, včeraj smo skupaj naredili načrt, kako bom šla delat v tujino. Zato jih imam zares rada – ker so tolerantni in si želijo razumeti in podpirati tudi moj način življenja.
No, tako – smešno, ker se je zgodilo ravno obratno. Jaz sem jih sodila, češ da me bodo obsojali in potem ugotovila, da sem v bistvu jaz tukaj netolerantna. Še dobro, da smo skupaj praznovali in sem se spomnila, kako čudovito družino imam.
Pa vesel božič in novo leto 2017 tudi vam!
Eh, kompliciraš brez veze.