Indonezija 2019 – raziskovanje otoka Flores

Otok Flores po površini predstavlja malce več kot polovico Slovenije in ima 1,8 milijona prebivalcev. Glede na to bi moralo biti potovanje po otoku enostavno in hitro izvedljivo, pa v resnici ni tako. Otok je vulkanski, povezave med kraji so redke, ceste pa slabe in zelo ovinkaste.

Na Flores smo prispeli po štiridnevnem “križarjenju” iz otoka Lombok do narodnega parka Komodo, ki leži na zahodnem delu otoka Flores, več o tej avanturi v prispevku Z ladjo od Lomboka preko Komoda do Floresa.

Na Floresu smo najeli šoferja, prijaznega domačina z imenom Yance (po naše Janez), ki nam je v 6-ih dneh razkazal otok po dolgem in širokem od Labuan Bajo do Maumere. Vozili smo počasi in se veliko ustavljali. Videli smo ogromno različnih rastlin od začimb, kot so klinčki, cimet, vanilija do kave, indijskih oreščkov, kakava in seveda banan, papaje, kokosovih palm ter prečudovita in ogromna riževa polja. Srečali smo veliko prijaznih in nasmejanih ljudi, spoznali njihov način življenja.

Kaj vse smo videli in počeli na Floresu?

1. Obisk različnih tradicionalnih vasi

Včasih so ljudje živeli v strnjenih vaseh in prav posebnih hišah. Vsaka vas je imela kakšno svojo posebnost, način gradnje in svoja verovanja. Ponekod tako živijo še danes, vendar je takšnih vedno manj.

Prva vasica, ki smo jo obiskali je vas Todo, kjer je včasih živela kraljeva družina, ki je vladala Manggarai kraljestvu. Člani kraljevskega klana so se sem preselili iz Sumatre že pred več sto leti. Veliko legend kroži o njihovem življenju, najmočnejša pa je ta, da v glavni hiši še danes čuvajo majhen boben, ki je narejen iz kože mladega dekleta, ki so ga ubili v čast darovanja. Notranjost hiše si je možno ogledati le ob izrednih dogodkih. Vasica ima poseben mističen pridih, saj domačini tu še vedno verujejo v darovanje bogovom in ima vsak korak na poti do hiš poseben pomen.

Druga vasica, ki smo jo obiskali, je vas Bena, ki jo obišče več turistov, toda ob pol devetih zjutraj smo bili tu čisto sami. Tako sta nam vasico razkazala študenta, ki sta bila tu na praksi, eden od njiju celo prebivalec vasi. Še danes živi tu 9 družin, 9 klanov plemena Ngada. Za to pleme je značilen matriarhat, kar pomeni, da je doma in za dediščino glavna ženska in moški sledi ženski. In ljudje tako dejansko živijo še danes. To je značilno samo za Ngada pleme, medtem ko je za večji del ostalega prebivalstva značilen čisti patriarhat. Vsaka družina v vasi Bena ima hišo z ženskim in hišo z moškim simbolom, prav tako pa tudi posebno obredno moško mesto, kjer v znak čaščenja prednikov ubijejo vola ter steber premažejo s krvjo. Rogove nato obesijo pred hišo in več kot jih je, višji je plemenski staž družine. Vasica se nahaja pod vulkanom Inerie, kar naredi obisk še bolj čaroben.

Vasica nam je bila še bolj všeč, kot smo pričakovali. Zdela se nam je pristna, prijazni domačini so nas pozdravljali in živeli svoje običajno življenje. Nekateri so sušili kavo in kakavova zrna, druga gospa je tkala, starejši gospod pa nas je razveselil s pesmijo piščali. Brez kakršnegakoli prodajanja in vsiljevanja, le preprosto življenje.

Tretja vasica, ki smo jo obiskali, je vas Wologai, kjer živi ljudstvo plemena Lis. Tudi to pleme močno verjame v posmrtno življenje, tako da je tudi tu na sredi vasi poseben del čaščenja, kamor smejo stopiti le najpomembnejši. Vasica je čarobna, lepo osvetljena v popoldanskem soncu. Tu smo bili edini obiskovalci. Domačini so nas prišli pogledat bolj iz radovednosti, otroci pa so opazovali naša otroka in se igrivo smejali. Spili smo še lokalno kavo in čaj v podporo lokalne skupnosti in prijetno pokramljali s šefom vasi.

2. Riževa polja in terase

Riževa polja in terase povsod, nekaj posebnega pa je Cancar Spiderweb, od koder imaš razgled na čudovita riževa polja v obliki pajkove mreže. V celi dolini je 9 takšnih pajkovih mrež, ki predstavljajo 9 plemen, ki so živela na tem področju. Vsako pleme je imelo svojega kralja. Kralj je stopil v sredino polja in od sredine navzven prebivalcem svojega plemena delil riževa polja. Tako so nastala riževa polja v obliki pajkove mreže. Ta oblika hkrati simbolizira obliko tradicionalnih hiš, kjer je bil v centru hiše vedno prostor za vladarja, ostali pa so sedeli okrog njega. Če bi ta riževa polja dvignili navzgor v sredini, bi dobili ravno takšno tradicionalno hišo.

3. Hot Springs Malanage

Ker je Flores vulkanski otok, je termalnih izvirov veliko. Malanage Hot Springs se nahaja blizu vasi Bena. Preprosti, popolnoma naravni izvir, kjer se ena v drugo zlivata mrzla in vroča reka. Vroči izvir ima pred združitvijo okoli 50°C, kamni v vodi pa so divje zelene barve. Na mestu, kjer se reki združita v eno, so tolmunčki idealni za namakanje in uživanje v naravnem jacuzziju. Tu nam je bilo tako zelo všeč, da smo popolnoma pozabili na čas. Dve uri sta minili kot bi mignil in še sreča, da so nas lačni trebuščki  spomnili, da je čas za kosilo, da smo se sploh premaknili naprej.

4. Riung in narodni park 17 Islands

Enodnevni izlet po narodnem parku Seventeen Islands je bil nagrada za vse nas – za vse ovinke, ki smo jih pogumno prevozili in dan pavze od vožnje in avta. Zjutraj smo štartali z ladjico iz pomola v Riungu. Riung je preprosta majhna obmorska vasica, kjer popotniki pridejo res zaradi izleta po otokih. Ladjico smo imeli samo zase. Najprej smo se peljali do otoka Kalin, kjer živijo netopirji oziroma “flying fox”. Ogromno jih je, visijo z glavami dol na drevesih in letajo sem in tja.

Pozneje smo obiskali še tri otoke, kjer smo povsod snorklali: otok Dembang, Diga in Rotong. Snorklanje tu je čudovito. Korale prelepe, živih barv in neverjetno velike. Tako globoko, kot smo jih tu videli v morje, jih še nikjer nismo. V plitvini je bilo ogromno nemotov, ki so pogumno kukali iz morske trave, prihajali bližje rokam in se igrali z nami. Voda pa turkizno modra, ob obali sanjska bela mivka in temperatura morja ravno prava. Idealno kopanje.

Sredi dneva nam je posadka naše ladjice na enem izmed otokov skuhala najboljše kosilo na celem potovanju. Žar so postavili kar sredi plaže, improvizacija iz paličic. Spekli so odlični dve ribi, zraven pa ponudili še zelenjavo na žaru, solate in riž. Mmmm, vse je bilo za prste obliznit.

Na otokih smo ostali do sončnega zahoda. Imeli smo super posadko, ki se ji ni nikamor mudilo in so uživali skupaj z nami. Tako smo prišli nazaj v Riung kot zadnji čoln. Čisto mirno morje, tišina in tisti občutek, ko se ti zdi, da se čas kar ustavi. Nepozabni dan in toplo priporočamo, če boste kdaj obiskali Flores.

5. Blue stone beach

Na jugu Floresa obstaja posebna plaža z modrimi kamni. Kamni prihajajo iz vulkanskih kamenin, ki jih morje prinaša nazaj na obalo. Lokalni prebivalci jih na obali pobirajo ter prodajajo za izdelavo različnih izdelkov. Zanimivo mesto za kratek postanek in sprehod po obali. Tu smo se ustavili tudi za kosilo, spet sveže pečena riba, ki so jo spekli medtem, ko smo se mi igrali z modrimi kamni na plaži.

Na jugu Floresa je morje bolj divje, nikjer nismo videli kopalcev v morju. Plaže pa večinoma s črno vulkansko mivko. Na severu Floresa pa so plaže tipično tropske, z belo mivko in prijetne za kopanje.

6. Narodni park in vulkanska jezera Kelimutu

Moni je kraj, ki velja za izhodišče za ogled narodnega parka in vulkanskih jezer Kelumutu. Veliko turistov obišče Floresa samo zaradi teh pisanih vulkanskih jezer. Priletijo direktno v Moni in to je to od Floresa. Škoda. Glede na to, da smo sami obiskali večji del otoka, lahko potrdim, da se splača videti še kaj več.

V Moniju smo štartali že ob 4h zjutraj. Do vznožja parka je slabe pol ure vožnje. In zakaj tako zgodaj? Seveda, da pridemo do vrha in do čudovitih vulkanskih jezer še pred sončnim vzhodom. Proti vrhu smo hodili še v čisti temi. Pot je zelo lepo urejena, ves čas betonirana in celo v stopnicah. Na vrhu, kjer je bolj strmo, pa varovana z ograjo. Vzpon traja kakšnih 30-40 minut počasne hoje. Ko na vrh prideš še v čisti temi, ti najprej ni nič jasno, kam sploh moraš gledati. Ko se dan končno začne prebujati in narava okoli nas začne dobivati prve odtenke barv, so občutki neverjetni. Jezero najbližje nam je začelo postajati vedno bolj turkizno modro in naenkrat sem opazila, da se za njim skriva še eno, temno zelene barve. V tistem trenutku je tudi sonce začelo kazati svoje žarke in počasi vzhajati. Doživljali smo sanjski sončni vzhod, ki ne bi mogel biti lepši.

Tretje jezero temno rjave barve je na drugi strani in zjutraj še ni osvetljeno. Zanimivost jezer je, da z leti spreminjajo barve, od bele, rumene, rdeče do turkizne, modre in zelene. Legenda pravi, da je tu kraj za posmrtne duše umrlih. Duše mladih vstopajo v svetlo turkizno jezero, duše starejših v temno zeleno, duše hudobnih pa v krvavo temno rdeče-rjavo jezero.

Navdušeni nad še enim čudežem narave smo občudovali jezera, kako jih sonce vedno bolj osvetljuje in uživali v neverjetnem razgledu. Izpolnile so se mi še ene dolgoletne sanje. Hvala ti, življenje.

Flores… Vedno nam boš ostal v lepem spominu. Nasmejani ljudje, čudovita narava in ja, tako preprosto življenje… Vedno, ko smo na takšnem potovanju, se zavem, kako malo ljudje zares potrebujemo za življenje. Preprosto čudovito je bilo. Več o našem celem potovanju tukaj.